ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za Marec, 2014


"URA ZA ZEMLJO"–V SOBOTO 29.03. UGASNITE ZA ENO URO LUČI

S pobudo ljudje po vsem svetu že nekaj let simbolično prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.


Pozivamo vse da danes med 20:30 in 21:30 ugasnejo luči na  v stanovanjih, pisarnah, pročeljih svojih zgradb,…

Prizadevanja Alpe Adria Green so bila v preteklosti usmerjenja, kot akcija za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja  v Triglavskem Narodnem Parku. Današnja akcija pa je usmerjena, da bi ljudje zmanjšali porabo električne in drugih virov energije.

 

sveča v spomin TNP

PROTI SVETLOBNEMU ONESNAŽEVANJU V TNP

Varčevanje z električno energijo je pojem, s katerim se desetletja nihče ni resno ukvarjal. To ne velja samo za električno energijo, ampak za vse vrste energije. Zanašali smo se na neobnovljive vire energije in gradili termoelektrarne, jedrsko in celo plinsko elektrarno. Ob tem pa smo pozabili na ogromne neizkoriščene potenciale obnovljivih virov energije (voda, veter, sonce, biomasa).

Velik del električne energije se porabi za razsvetljavo, notranjo in zunanjo. Velikokrat so visoki stroški električne energije previsoki zaradi nepravilne in malomarne izrabe luči. Glavni namen, da moramo zmanjšati porabo električne energije pa je zmanjšati izgradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije, ki vplivajo tako na naravo, kot na zdravje ljudi. Komu je namenjen lepo razsvetljen prostor, v katerem pa že nekaj ur ni nikogar?

Povprečno slovensko gospodinjstvo naj bi po podatkih Statističnega urada RS vsak mesec porabilo od 290 do 330 kWh (kilovatnih ur). Na računu naj bi to znašalo okoli 50 evrov mesečno. Poraba energije je bistveno manjša v stanovanjih kot pa v hišah. Tisti, ki imate račun bistveno višji od omenjenega povprečja, lahko z bolj ekonomično porabo elektrike prihranite kakšen evro.

Absolutno največ (okoli 66 %) električne energije porabijo grelne naprave – tu prevladujejo električne peči, električni radiatorji, grelniki vode itd. Seveda je njihova poraba največja v zimskem času, ko pogosto nadomeščajo centralno, plinsko ali vodno obliko kurjave. Problem je, da se je tej porabi izredno težko izogniti. Rešitve so sicer toplotna izolacija stanovanja/hiše, izključitev gretja v prostoru, ki ga ne uporabljate, in izogibanje pretirani uporabi električnih peči.

Med požrešnejšimi napravami so tudi zamrzovalne skrinje in pralni stroji. V zadnjih letih so proizvajalci bele tehnike (hladilniki, pralni in pomivalni stroji, kuhinjske naprave …) izredno napredovali na področju porabe električne energije. Vse novejše naprave se tako razvrščajo v energetske razrede od A do E. Nobenega razloga ni, da ne posežete po napravah razreda A in B – to pa je tudi najbolj učinkovit način varčevanja pri teh napravah (poleg seveda uporabljanja »poceni« električnega toka ob nočnih urah). Če zamrzovalne skrinje ne potrebujete nujno, jo lahko nadomestite s hladilnikom.

Naslednji pomemben dejavnik je svetloba. Ta v povprečju obsega okoli 15 % električne porabe v povprečni slovenski družini. Hiter izračun nam prikaže, da bi nas ena stovatna žarnica, ki bi neprestano gorela cel mesec, stala okoli sedem evrov. Na srečo so na tržišču že varčne žarnice (fluorescentne plinske sijalke in halogenske žarnice), ki porabijo do petkrat manj elektrike. Vsekakor velja, da je potrebno luči ugašati takrat, ko jih ne potrebujete, velja pa tudi razmisliti o nadomeščanju klasičnih žarnic z varčnimi.

Omenimo še sobne naprave – televizije, računalnike, monitorje, telefone … Čeprav na prvi pogled izgleda, da so veliki televizorji med izredno potratnimi napravami, je resnica ravno nasprotna. Večja plazma, če je vklopljena šest ur dnevno, porabi okoli štiri evre na mesec. Enako velik LCD že skoraj enkrat manj (novejši LCD televizorji z LED tehnologijo veljajo za ene najbolj varčnih porabnikov). Če imate doma še vedno katodni televizor ali monitor, velja torej razmisliti o bistveno bolj varčnem LCD-ju.

Drugačna zgodba so računalniki – predvsem tisti višjega ranga. Računalnik, ki je prižgan cel mesec za namene pisanja dokumentov in deskanje po spletu porabi slabih deset evrov (prenosniki so energijsko bolj varčni). Poraba računalnika pa je odvisna od njegove obremenitve. Bolj kot je obremenjen, več elektrike porabi. Vsekakor se splača računalnik ugašati, če ga ne potrebujete – to velja predvsem za tiste, ki ga puščajo prižganega čez noč.

Enako velja za sobne konzole (Xbox 360, Playstation 3), katerih poraba je primerljiva z računalniki. Slaba novica je tudi, da slednje delujejo ob polni obremenitvi ne glede na to, kaj počnejo – predvajajo film ali poganjajo napredno igro. Predvajanje filma na konzoli je tako bistveno dražje od predvajanja na namenskem predvajalniku.

Najbolj zahrbtne pa so naprave, ki na prvi pogled izgledajo nedolžne, a so prižgane cel mesec, njihova poraba pa je vse prej kot zanemarljiva. Tu prevladujejo predvsem routerji, usmerjevalniki in televizijske signalne škatle. Tri take napravice, ki neprestano gorijo cel mesec, lahko porabijo tudi do štiri evre, kar je skoraj desetina mesečnega računa. Zato jih je smiselno ugašati ob neuporabi.

Vse domače naprave porabijo nekaj elektrike tudi, ko so ugasnjene ali v načinu pripravljenosti. Ta poraba je sicer zanemarljiva, vendar pa je pametno izklopiti električni tok, ko greste na potovanje ali počitnice.

ura za zemjo

  • Share/Bookmark

"URA ZA ZEMLJO"–V SOBOTO 29.03. UGASNITE ZA ENO URO LUČI

S pobudo ljudje po vsem svetu že nekaj let simbolično prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.


Pozivamo vse da danes med 20:30 in 21:30 ugasnejo luči na  v stanovanjih, pisarnah, pročeljih svojih zgradb,…

Prizadevanja Alpe Adria Green so bila v preteklosti usmerjenja, kot akcija za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja  v Triglavskem Narodnem Parku. Današnja akcija pa je usmerjena, da bi ljudje zmanjšali porabo električne energije.

 

sveča v spomin TNP

PROTI SVETLOBNEMU ONESNAŽEVANJU V TNP

Varčevanje z električno energijo je pojem, s katerim se desetletja nihče ni resno ukvarjal. To ne velja samo za električno energijo, ampak za vse vrste energije. Zanašali smo se na neobnovljive vire energije in gradili termoelektrarne, jedrsko in celo plinsko elektrarno. Ob tem pa smo pozabili na ogromne neizkoriščene potenciale obnovljivih virov energije (voda, veter, sonce, biomasa).

Velik del električne energije se porabi za razsvetljavo, notranjo in zunanjo. Velikokrat so visoki stroški električne energije previsoki zaradi nepravilne in malomarne izrabe luči. Glavni namen, da moramo zmanjšati porabo električne energije pa je zmanjšati izgradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije, ki vplivajo tako na naravo, kot na zdravje ljudi. Komu je namenjen lepo razsvetljen prostor, v katerem pa že nekaj ur ni nikogar?

Povprečno slovensko gospodinjstvo naj bi po podatkih Statističnega urada RS vsak mesec porabilo od 290 do 330 kWh (kilovatnih ur). Na računu naj bi to znašalo okoli 50 evrov mesečno. Poraba energije je bistveno manjša v stanovanjih kot pa v hišah. Tisti, ki imate račun bistveno višji od omenjenega povprečja, lahko z bolj ekonomično porabo elektrike prihranite kakšen evro.

Absolutno največ (okoli 66 %) električne energije porabijo grelne naprave – tu prevladujejo električne peči, električni radiatorji, grelniki vode itd. Seveda je njihova poraba največja v zimskem času, ko pogosto nadomeščajo centralno, plinsko ali vodno obliko kurjave. Problem je, da se je tej porabi izredno težko izogniti. Rešitve so sicer toplotna izolacija stanovanja/hiše, izključitev gretja v prostoru, ki ga ne uporabljate, in izogibanje pretirani uporabi električnih peči.

Med požrešnejšimi napravami so tudi zamrzovalne skrinje in pralni stroji. V zadnjih letih so proizvajalci bele tehnike (hladilniki, pralni in pomivalni stroji, kuhinjske naprave …) izredno napredovali na področju porabe električne energije. Vse novejše naprave se tako razvrščajo v energetske razrede od A do E. Nobenega razloga ni, da ne posežete po napravah razreda A in B – to pa je tudi najbolj učinkovit način varčevanja pri teh napravah (poleg seveda uporabljanja »poceni« električnega toka ob nočnih urah). Če zamrzovalne skrinje ne potrebujete nujno, jo lahko nadomestite s hladilnikom.

Naslednji pomemben dejavnik je svetloba. Ta v povprečju obsega okoli 15 % električne porabe v povprečni slovenski družini. Hiter izračun nam prikaže, da bi nas ena stovatna žarnica, ki bi neprestano gorela cel mesec, stala okoli sedem evrov. Na srečo so na tržišču že varčne žarnice (fluorescentne plinske sijalke in halogenske žarnice), ki porabijo do petkrat manj elektrike. Vsekakor velja, da je potrebno luči ugašati takrat, ko jih ne potrebujete, velja pa tudi razmisliti o nadomeščanju klasičnih žarnic z varčnimi.

Omenimo še sobne naprave – televizije, računalnike, monitorje, telefone … Čeprav na prvi pogled izgleda, da so veliki televizorji med izredno potratnimi napravami, je resnica ravno nasprotna. Večja plazma, če je vklopljena šest ur dnevno, porabi okoli štiri evre na mesec. Enako velik LCD že skoraj enkrat manj (novejši LCD televizorji z LED tehnologijo veljajo za ene najbolj varčnih porabnikov). Če imate doma še vedno katodni televizor ali monitor, velja torej razmisliti o bistveno bolj varčnem LCD-ju.

Drugačna zgodba so računalniki – predvsem tisti višjega ranga. Računalnik, ki je prižgan cel mesec za namene pisanja dokumentov in deskanje po spletu porabi slabih deset evrov (prenosniki so energijsko bolj varčni). Poraba računalnika pa je odvisna od njegove obremenitve. Bolj kot je obremenjen, več elektrike porabi. Vsekakor se splača računalnik ugašati, če ga ne potrebujete – to velja predvsem za tiste, ki ga puščajo prižganega čez noč.

Enako velja za sobne konzole (Xbox 360, Playstation 3), katerih poraba je primerljiva z računalniki. Slaba novica je tudi, da slednje delujejo ob polni obremenitvi ne glede na to, kaj počnejo – predvajajo film ali poganjajo napredno igro. Predvajanje filma na konzoli je tako bistveno dražje od predvajanja na namenskem predvajalniku.

Najbolj zahrbtne pa so naprave, ki na prvi pogled izgledajo nedolžne, a so prižgane cel mesec, njihova poraba pa je vse prej kot zanemarljiva. Tu prevladujejo predvsem routerji, usmerjevalniki in televizijske signalne škatle. Tri take napravice, ki neprestano gorijo cel mesec, lahko porabijo tudi do štiri evre, kar je skoraj desetina mesečnega računa. Zato jih je smiselno ugašati ob neuporabi.

Vse domače naprave porabijo nekaj elektrike tudi, ko so ugasnjene ali v načinu pripravljenosti. Ta poraba je sicer zanemarljiva, vendar pa je pametno izklopiti električni tok, ko greste na potovanje ali počitnice.

ura za zemjo

  • Share/Bookmark

Ob mednarodnem dnevu voda 22. marec 2014 – Potok Žabnica

image

image

 

image

image

image

image

image

image

image

image

image

  • Share/Bookmark

AAG je posredovala na ARSO zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja v zadevi Ekorel d.o.o., Kranj

IZJAVA ZA JAVNOST

AAG je posredovala na ARSO zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja v zadevi Ekorel d.o.o., Kranj

Alpe Adria Green (AAG) – mednarodno društvo za varstvo okolja in narave s statusom nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja se je skladno z določili iz prvega in četrtega odstavka 153. člena ZVO-1 prijavila dne, 20.3.2014 v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega in sicer naprave za obdelavo nevarnih odpadkov, stranki – upravljavcu Ekorel d.o.o., Laze 18 a, 4000 Kranj.

Organizacija Alpe Adria Green bo kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja dovoljenja za obratovanje naprave zastopala interese članov AAG ter njihovih družinskih članov živečih na območju Stražišča v občini Kranj. Kot stranski udeleženec v postopku bo AAG zastopala tudi 66 tamkaj živečih prebivalcev.

AAG je podala na ARSO pripombe na osnutek OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA. Največ nejasnosti in nepravilnosti se je nanašalo na samo zbirališče nevarnih snovi in sicer na predvideni postopek obdelave odpadkov ter na neustrezno rešitev varovanja voda in pomanjkljivosti pri eventuelnih izpustih v zrak, zaradi česar bi bili ogroženi prebivalci kot tudi ogrožene živalske vrste na tem občutljivem eko območju, ki meji na Naturo 2000.

Predsednik Alpe Adria Green:                                                    Jesenice: 21.03.2014

Vojko Bernard

20091001_2043

 

20090226_1447

2013-08-23 17-56-45_2594

  • Share/Bookmark

NLB pri Bioštromu ( Bioplinarna) ob pet milijonov evrov

Marjana Hanc, DELO

Stečajni upravitelj razkril, da je nekdanji direktor najvitalnejši del bioplinarne Petač iz Zgornjih Pirnič prodal.

NLB pri Bioštromu ob pet milijonov evrov

Septembra 2013 so člani civilne pobude posneli odvoz vitalnih delov bioplinarne, ki je bila zgrajena brez ustreznega gradbenega dovoljenja, zato ni mogla dobiti uporabnega dovoljenja. Direktor Miha Petač je radovednežem razložil, da je bil opravljen zgolj remont, in zanikal, da bi prodal kogeneracijo oziroma enoto za pridobivanje električne in toplotne energije. file: DSC_0826.JPG Foto: Civilna iniciativa Pirniče

Medvode – Osemnajst upnikov podjetja Bioštrom, ki je v stečajnem postopku od novembra lani, je prijavilo za 5,92 milijona evrov terjatev, od tega kar pet milijonov banka NLB, ki je tedanjemu direktorju Mihu Petaču julija 2009 odobrila dve dolgoročni posojili.
Na strani Ajpesa je stečajni upravitelj Bioštroma Silvo Zorec objavil osnovni seznam preizkušanjih terjatev, iz njega je razvidno, da NLB prizna pet milijonov evrov.

Namesto da bi Miha Petač v Zgornjih Pirničah zgradil hlev za govedo, silose in napravo za bioplin, v kateri bi predelovali hlevske odpadke, ter tudi stanovanjsko hišo, za kar je bilo tudi izdano gradbeno dovoljenje, je projekt spremenil in junija 2010 je bila odprta bioplinarna z močjo enega megavata namesto dovoljenih 30 kilovatov.

Ker so k Petaču pričeli v zgrajene silose voziti koruzo in koruzno silažo tudi od drugod, kar je povzročilo prometne obremenitve ter smrad po vasi, so se Pirničani organizirali v civilno pobudo.
Petač na upravni enoti ni pridobil spremembe gradbenega dovoljenja, Inšpektorat RS za okolje in prostor pa je januarja 2011 izdal odločbo o odstranitvi nelegalne gradnje. Petaču s pritožbami ni uspelo in jasno je bilo, da družba ne more preživeti, zato je banka vložila predlog za stečaj.

Stečajnik Zorec je v poročilu tudi razkril, da je bil kogeneracijski modul, ki so ga v skrivnostnih okoliščinah odpeljali lansko jesen, res prodan. Petač, ki je zatrjeval, da je bil v objektu opravljen samo remont, ga je septembra prodal družbi Delibero za 450.000 evrov. Kam je izginilo skoraj 7000 ton skladiščene koruze, ki je ob prestavljanju neznosno smrdela, pa ni znano, zato je stečajnik policiji prijavil sum tatvine.

PRIPIS AAG:

Čeprav so nas v Medvoški občini (ŽUPAN), kakor tudi v zg. Pirničah pozabili, da smo z dolgotrajnim postopkom, ko smo se pritožili na okoljevarstveno dovoljenje prispevali svoj delež, da je ta bioplinarna šla v stečaj! No pa to ni nič tragičnega, samo ko bo ta občina imela okoljevarstvene probleme na svojem teritoriju, bo AAG dvakrat premislil, ali ji bo pomagal ali ne.

Pri tem ne mislimo na prebivalce, živeče na tem področju, saj niso krivi kakšnega župana imajo. Za njih so vrata AAG za vse težave in vprašanja vedno odprta!!!

razsodba upr. sodišča - Pirniče_0001

Neprijet. vonj.Pirniče_0004

Meritve “neprijetnih vonjav v Pirničah” – smradu razpadle silaže, ki je bila namenjena za gorivo bioelektrarne. 30 otrok, ki so vdihavali ta smrad so zaradi prebavnih motenj napotili v zdravstveni dom v Medvodah

Vojko Bernard

  • Share/Bookmark

Strupi iz sosednje tovarne smrti

Na socialnem omrežju Facebook je zaokrožil posnetek znane italijanske oddaje Le Iene, ki obravnava problematiko izpustov tržaške železarne.

 

Tema, za katero vsi vedo, a se o njej premalo govori. Škedenjska železarna se sicer prodaja, a je potrebna popolne sanacije, kar odganja potencialne kupce. "Smo tovarna smrti," v prispevku pove eden od delavcev v železarni. V radiju enega kilometra okoli železarne pa se nahajajo vrtovi za pridelovanje sadja in zelenjave, vrtci, šole, bolnišnica. Okoliški prebivalci v prispevku pripovedujejo o onesnaževanju stanovanj, boleznih in celo umiranju za rakom, medtem ko otroci, ki živijo na tem območju, kar dvakrat pogosteje zbolevajo za boleznimi dihal.

Najbolj zaskrbljujoče so izjave nekaterih delavcev, ki imajo raje delovna mesta in umirajo zaradi njih, kot da dela ne bi imeli in bi umirali od lakote. Tematiko onesnaževanja pa z nelagodjem komentira tržaški župan, Roberto Cosolini: "Očitno je bila zakonska podlaga za izdajo dovoljenja," kljub temu da izpusti iz železarne krepko presegajo dovoljene vrednosti.

"Da se to dogaja sredi mesta, je groza. In to s pretvezo delovnih mest. Trst je rekorder po številu pljučnih rakov v Evropi, to pa ni več šala," zadevo komentira okoljevarstvenik in član Alpe Adria Green, Franc Malečkar. "Na drugi strani zaliva živimo, kot da smo v zdravilišču, ne zavedamo pa se, da 70 odstotkov dni v letu izpuhe kasiramo mi," dodaja.

 

V televizijskem prispevku je omenjen tudi podatek, da je koprski župan naročil raziskavo na temo, kako izpusti železarne vplivajo na tukajšnje otroke. "Leta 2003 je Mestna občina Koper pri ZZV Celje naročila proučevanje  vpliva okolja na pojav določenih bolezni  in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju dela Mestne občine Koper," so podatek potrdili na koprski občini. Rezultati so podprli hipotezo o škodljivostih v okolju, ki povečujejo tveganje za pojav kroničnih bolezni dihal pri otrocih.

Leta 2007 pa so izvedli raziskavo, katere namen je bil na podlagi proučevanja značilnosti pojavljanja kroničnih bolezni dihal na območju MOK z vidika potencialnih etioloških dejavnikov ugotoviti, ali prihaja v primeru pojavljanj kroničnih bolezni dihal na posameznih območjih do grupiranja bolnikov.

Celjski strokovnjaki so ugotovili, da je tveganje za pojav katere od kroničnih bolezni dihal pri otrocih največje na območju KS Pobegi Čežarji in na območju KS Hrvatini in dodali, da je treba pri tem upoštevati tudi čezmejno onesnaževanje iz Padske nižine.

 

Posnetek italijanske oddaje Le Iene si lahko ogledate tukaj.

 

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo predvsem občani, preko:

-članarin

- od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

- od donacij posameznikov in podjetij

DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

http://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=557&h=270

  • Share/Bookmark

Poplave Planinsko polje–februar 2014

planinsko polje1

Poplavljeno Planinsko polje / cca 40 hiš pod vodo / v ozadju Jakovica in Laze

planinsko polje2

Laze in Jakovica

planinsko polje3

Jakovica

planinsko polje4

Loška dolina / v ozadju Cerkniško jezero / v daljavi Planinsko polje

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo predvsem občani, preko:

-članarin

- od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

- od donacij posameznikov in podjetij

DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

http://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=557&h=270

  • Share/Bookmark

Pozidana več kot polovica obale

Suzana Kos / Koper 2. 3. 2014,

Nove pozidave. V stometrskem priobalnem pasu zunaj urbanih območij niso več dovoljene. Stanje. V urbanih območjih v Izoli nezazidanih 34, v Kopru 32 in v Piranu 28 odstotkov stavbnih zemljišč.

Na obali je v stometrskem priobalnem pasu v vseh treh občinah nepozidanih čedalje manj zemljišč. (Foto: Suzana Kos)

“Svet je vstopil v fazo pospešenega uničevanja, politika in denar sta pokvarila tudi nekatera ekološka gibanja; za nas je ohranitev prvobitne narave prioriteta. Vojko Bernard, Alpe Adria Green”

“Pregledali smo stanje, parcelo za parcelo, in ugotovili, da je pozidane že 62 odstotkov slovenske obale,” je povedal Slavko Mezek, slovenski koordinator mednarodnega projekta Shape, ki so ga izvajali ob finančni podpori programa IPA Adriatic.

“Pripravili smo predloge, kako realizirati zahtevo na novo uveljavljenega protokola o integralnem upravljanju z obalnim območjem, ki je del Barcelonske konvencije. Ta državam nalaga, naj vzpostavijo stometrski priobalni pas zunaj urbanih območij, v katerem nova gradnja ni mogoča. To je zelo pomembno, če želimo našim zanamcem sploh pustiti kakšen košček nepozidane obale,” je poudaril Mezek. Projekt je namenjen oblikovanju celostnega pristopa za varovanje skupnega dobrega in boljše upravljanje z njim na območju Jadranskega morja.

Največ v Kopru

Slovenska obala je dolga dobrih 46 kilometrov; v sklopu projekta Shape so določili stometrski pas vzdolž celotne njene dolžine in izmerili njegovo površino. Priobalnega pasu je 470 hektarjev; največ, nekaj več kot 221 hektarjev, pripada koprski, 164 hektarjev piranski, skoraj 84 hektarjev pa izolski občini.

Načrti že nastajajo

Prav zdaj Koper in Izola snujeta projekte o tem, kako izrabiti šestkilometrsko območje med mestoma, po katerem zdaj pelje obalna magistralna cesta, in kaj tja namestili. Pripravljajo se na obdobje, ko bo promet s te obalne ceste stekel skozi predor Markovec. Idejne rešitve pripravlja kar šest skupin arhitektov; predstavili jih bodo maja. V Kopru pa so iz letošnjega proračuna namenili več kot 800 tisočakov tudi za projekt 320-metrskega stolpa, ki bi stal v bližini morja, s katerim bi rad župan Boris Popovič mesto naredil bolj prepoznavno. Njegovega komentarja o novem pravnem redu glede pozidav priobalnega pasu nismo dobili.

Protokol začel veljati

A velikim apetitom po zemljiščih zunaj naselij na Obali bo mešal štrene protokol o integralnem upravljanju z obalnim območjem, ki ga je že ratificiralo dovolj držav, da je začel veljati – Slovenija ga je leta 2009 celo ratificirala prva. Protokol je zdaj del pravnega reda naše države in tudi  pravnega reda Evropske unije. “Država mora zato poskrbeti, da bo protokol dejansko zaživel,”je opozoril Mezek.

Lobiji podkupujejo

Na potezi je torej država – stometrski priobalni pas mora določi skladno s protokolom in sprejeti ustrezen predpis. “Glede na naše izkušnje z lobiji, ki jih narava ne zanima, je pričakovati – predvsem v smislu podkupovanja – velike pritiske na uradnike na okoljskem ministrstvu,” je ob tem črnogled Vojko Bernard iz mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green. Napovedal je, da se bodo, kot so se borili proti plinskim terminalom, sami borili tudi proti pozidavi obale.

Za kmetijstvo le 14 odstotkov


• Pregled stanja. Natančen pregled stanja stometrskega priobalnega pasu je pokazal, da je pozidane že 62 odstotkov obale. V kmetijski rabi je 14 odstotkov obale, devet odstotkov je gozdne in prav toliko vodne površine. Šest odstotkov obale je namenjene nekmetijski rabi – na njej je barje, trstičje ali močivrje.
• Nepozidano. Eden od redkih neoskrunjenih delov slovenske obale je Mesečev zaliv, ki je del strunjanskega naravnega rezervata.

Slavko Mezek,  ki je predstavljal slovensko stran v mednarodnem projektu Shape, je optimističen: na vprašanje, ali meni, da bodo v spopadu nepremičninskih apetitov in interesov kapitala po parcelah z razgledom na morje morebiti res prevladali okoljski interesi, namreč odgovarja pritrdilno. Verjame v odgovorno upravljanje okolja.
Izkušnje. A glede na dejstvo, da je pozidane že 62 odstotkov slovenske obale, ni veliko razlogov za optimizem. Ohranjeni so le še naravni predeli, kot so klifi in naravni rezervati, kjer različne prepovedi ter pogoji varstva narave, naravnih dobrin in kulturne dediščine v veliki meri že pomenijo prepoved gradnje. Po drugi strani pa je dejstvo, da je v vseh treh obalnih občinah pozidanih že okoli 70 odstotkov stavbnih zemljišč v urbanih okoljih. Nepremičninske krize bo enkrat konec, obalne občine, ki sprejemajo podrobne prostorske načrte, pa so s svojimi obubožanimi proračuni prav lačne komunalnih prispevkov različnih nepremičninskih investitorjev. Na drugi strani so okoljske organizacije, ki praviloma nimajo denarja za odvetnike in tožbe, ki bi jih sprožili, če se bo ob morju zunaj urbanih območij v prihodnje še gradilo. Pomena ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti pa se žal zaveda premalo ljudi. Zato je strah, da bo v obilici različnih interesov protokol, ki zidanja na Obali v prihodnje ne dovoli več, ostal še ena mrtva črka na papirju, povsem utemeljen.

  • Share/Bookmark

Mednarodna organizacija Alpe Adria Green (AAG) se je pridružila mednarodni okoljevarstveni organizaciji – Svetovnemu svetu za naravo (WCFN)

Mednarodna organizacija Alpe Adria Green (AAG) se je pridružila mednarodni okoljevarstveni organizaciji – Svetovnemu svetu za naravo (WCFN)

WCFN

Glavna smernica združenja WCFN v katerega je včlanjenih 42 okoljevarstvenih organizacij iz vsega sveta, je ohranitev narave pred agresivnimi vplivi človeka. Svet je vstopil v fazo pospešenega uničevanja, ker se tradicionalni ekologi ne držijo več svojih smernic, da je ohranitev naravnih habitatov in biotske raznovrstnosti njihova prva skrb. Politika in denar so pokvarili ekološka gibanja, in večina okoljevarstvenikov danes prikima uničenju narave, z izgovorom da bi "ohranili planet ". Za WCFN kot tudi za AAG pa je ohranitev prvobitne narave, na prvem mestu.

V organizacijo WCFN (http://wcfn.org/about/ ) so vključena tudi podjetja, ker smatramo, da morajo poslovni ljudi, delati z nami, ne proti nam. Vendar pa obstaja velika razlika med našim pristopom in pristopom drugih nevladnih organizacij, ki koristijo finančno povezovanje s podjetji za dogovorjene projekte, ki reklamirajo podjetja mi pa tega ne delamo. Tako denar ne bo nikoli zameglil naše vizije. Mi preprosto spodbujamo podjetja, da so naravi prijazni, da postanejo ekološko osveščeni in s tem pomagajo ohraniti biotsko raznovrstnost in s tem naš planet za bodoče rodove.

Za lepšo prihodnost naših otrok!

Predsednik Alpe Adria Green:                                      Jesenice: 02.03.2014
Vojko Bernard

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo predvsem občani, preko:

-članarin

- od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

- od donacij posameznikov in podjetij

DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

http://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=557&h=270

  • Share/Bookmark