ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za Februar, 2014


PRIROČNIK O PORABI DOBRIN

AAG priročnik o uporabi dobrin_001

AAG priročnik o uporabi dobrin_002

AAG priročnik o uporabi dobrin_003

AAG priročnik o uporabi dobrin_004

AAG priročnik o uporabi dobrin_005

AAG priročnik o uporabi dobrin_006

AAG priročnik o uporabi dobrin_007

AAG priročnik o uporabi dobrin_008

AAG priročnik o uporabi dobrin_009

AAG priročnik o uporabi dobrin_010

AAG priročnik o uporabi dobrin_011

AAG priročnik o uporabi dobrin_012

AAG priročnik o uporabi dobrin_013

AAG priročnik o uporabi dobrin_014

AAG priročnik o uporabi dobrin_015

AAG priročnik o uporabi dobrin_016

AAG priročnik o uporabi dobrin_017

AAG priročnik o uporabi dobrin_018

AAG priročnik o uporabi dobrin_019

AAG priročnik o uporabi dobrin_020

AAG priročnik o uporabi dobrin_021

AAG priročnik o uporabi dobrin_022

AAG priročnik o uporabi dobrin_023

AAG priročnik o uporabi dobrin_024

AAG priročnik o uporabi dobrin_025

AAG priročnik o uporabi dobrin_026

AAG priročnik o uporabi dobrin_027AAG priročnik o uporabi dobrin_028

AAG priročnik o uporabi dobrin_029

AAG priročnik o uporabi dobrin_030

AAG priročnik o uporabi dobrin_031

AAG priročnik o uporabi dobrin_032

AAG priročnik o uporabi dobrin_033

AAG priročnik o uporabi dobrin_034

AAG priročnik o uporabi dobrin_035

AAG priročnik o uporabi dobrin_036

AAG priročnik o uporabi dobrin_037

AAG priročnik o uporabi dobrin_038

AAG priročnik o uporabi dobrin_039

AAG priročnik o uporabi dobrin_040

AAG priročnik o uporabi dobrin_041

AAG priročnik o uporabi dobrin_042

AAG priročnik o uporabi dobrin_043

AAG priročnik o uporabi dobrin_044

AAG priročnik o uporabi dobrin_045

AAG priročnik o uporabi dobrin_046

AAG priročnik o uporabi dobrin_047

AAG priročnik o uporabi dobrin_048

AAG priročnik o uporabi dobrin_049

AAG priročnik o uporabi dobrin_050

AAG priročnik o uporabi dobrin_051

AAG priročnik o uporabi dobrin_052

AAG priročnik o uporabi dobrin_053

AAG priročnik o uporabi dobrin_054

AAG priročnik o uporabi dobrin_055

AAG priročnik o uporabi dobrin_056

AAG priročnik o uporabi dobrin_057

AAG priročnik o uporabi dobrin_058

AAG priročnik o uporabi dobrin_059

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–PROSIMO VAS GLASUJTE ZA AAG – NAJDETE NAS POD ŠT.6GLASUJETE LAHKO ENKRAT NA DAN!

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

GLASUJETE JAHKO SAMO ŠE DO 03.03.2014!!!

  • Share/Bookmark

S kampanjo Budna generacija do učinkovitejšega izkoriščanja odpadkov

 

Najnovejše poglavje kampanje Evropske komisije z naslovom Budna generacija je usmerjeno v posledice, ki jih ima netrajnostna uporaba virov na okolje, gospodarstvo, družbo in posameznika. Cilj kampanje je, da bi se potrošniki začeli zavedati, kakšne posledice imajo njihovi vzorci porabe na naravne vire, in kakšne bi bile koristi, če bi spremenili svoje navade. V središču kampanje je v celoti interaktivno spletišče, ki je na voljo v vseh 24 uradnih jezikih EU in na katerem animirani liki prikazujejo okoljski vpliv vsakodnevnih potrošniških odločitev.

 

Kljub temu, da so bili na ravni celotne EU določeni cilji glede recikliranja in so že bili doseženi uspehi na nekaterih področjih, so evropski odpadki še vedno izrazito premalo uporabljen vir. Študija, pripravljena za Komisijo, ocenjuje, da bi s polnim izvajanjem zakonodaje EU o odpadkih prihranili 72 milijard evrov letno, povečali letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje za 42 milijard evrov ter do leta 2020 ustvarili več kot 400 000 novih delovnih mest.

Na spletišču kampanje Budna generacija lahko obiskovalci odkrijejo vrednost odpadkov, saj prikazuje, kako jih je mogoče ponovno uporabiti, reciklirati, izmenjati in popraviti, namesto da se zavržejo. Podobna stran kampanje na omrežju Facebook državljane spodbuja, naj sprejmejo izziv in denimo zmanjšajo živilske odpadke ter porabo vode. Vsak se lahko pridruži in širi sporočilo: odpadki, ki jih ni mogoče preprečiti, lahko postanejo dragocen vir, varčevanje z viri pa pomeni varčevanje z denarjem.

Ozadje

Za zabavno kampanjo stoji resno sporočilo: odpadki pogosto vsebujejo dragocene materiale, ki jih je mogoče ponovno vključiti v gospodarski sistem. Gospodarstvo Evropske unije danes izgublja znatno količino potencialnih sekundarnih surovin zaradi neustreznega ravnanja z odpadki. Leta 2010 je skupna količina nastalih odpadkov v EU znašala 2 520 milijonov ton, kar je povprečno 5 ton na prebivalca letno. Z zmanjšanjem, ponovno uporabo in recikliranjem odpadkov lahko vsi prispevamo k dinamičnemu gospodarstvu in zdravemu okolju. Na ta način bi varčevali z okoljskimi in gospodarskimi viri ter Evropo usmerili k bolj krožnemu gospodarstvu, ki bi temeljilo na kar najučinkovitejšem izkoriščanju virov in izdelkov, in sicer z njihovim popravljanjem, ponovno uporabo in izdelavo ter recikliranjem.

Ciljna skupina kampanje, prevedena v vse uradne jezike EU, so osebe, stare od 25 do 40 let, predvsem pa mlajši odrasli v mestih in družine z majhnimi otroki. Na spletišču kampanje so od njegove vzpostavitve oktobra 2011 prešteli več kot 750 000 obiskov, videoposnetke si je ogledalo več kot 4,5 milijona ljudi, stran na omrežju Facebook (www.facebook.com/generationawake) pa je pritegnila že skoraj 100 000 oboževalcev. To novo poglavje kampanje vključuje fotografski natečaj o predlogih, kako smeti spremeniti v vire. Zmagovalec bo nagrajen s potovanjem v København, zeleno prestolnico Evrope 2014.

 

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–PROSIMO VAS GLASUJTE ZA AAG – NAJDETE NAS POD ŠT.6GLASIJETE LAHKO ENKRAT NA DAN!

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

  • Share/Bookmark

ŽLED NA NOTRANSKEM V PRIČETKU 20 STOLETJA

image

image

image

image

 

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–PROSIMO VAS GLASUJTE ZA AAG – NAJDETE NAS POD ŠT.6GLASIJETE LAHKO ENKRAT NA DAN!

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

  • Share/Bookmark

Vprašljiva prihodnost zimskih olimpijskih iger

Avtor: Barbara Grm

Nova študija, ki jo je izvedla univerza v Kanadi, je pokazala, da zmanjkuje krajev, ki bi lahko gostili zimske olimpijske igre. To naj bi dokazovalo tudi vreme v Sočiju.

 

Eden izmed najtoplejših krajev v zgodovini, ki so gostili olimpijske igre, postaja še toplejše. Trenutno je v Sočiju kar 15 stopinj Celzija, tako da je v tem obalnem letovišču približno tako toplo, kot je bilo ob določenih dnevih v Londonu, ki je gostil poletne olimpijske igre leta 2012, piše The Atlantic.

 

IZJAVA ZA JAVNOST ALPE ADRIA GREEN

 

Olimpijski športniki podpisali peticijo proti podnebnim spremembam!

 

Na obali Črnega morja temperatura narašča, saj so se Olimpijske igre v Sočiju začele. Temperatura pa ne narašča samo zaradi tekmovanj, športniki se na njih počutijo kot bi tekmovali na poletnih olimpijskih igrah.
Na teh »​​subtropskih olimpijskih igrah« so se res začela tekmovanja pri visokih temperaturah do 16 stopinj C. To je privedlo da se je pričel taliti tudi sneg na smučarskih progah in lahko se zgodi da bodo skakalci pristajali v lužah!
Temperature bodo za konec tedna še višje saj bodo temperature že v četrtek po napovedi vremenoslovcev poskočile na 17 stopinj C.
Zaradi toplih zim, ki ovirajo tudi smučarska tekmovanja in so posledica podnebnih sprememb so olimpijski tekmovalci sestavili peticijo v kateri svetovne politike pozivajo:
" Zavedajte se, podnebnih sprememb in podprite zmanjševanje emisij, ki bi jih dosegli z uporabo čiste energije. Podprite pripravo sporazuma o globalnem segrevanju pod okvirom konvencije ZN o podnebnih spremembah v Parizu 2015. "
Podpisniki peticije:
Andy Newell, Združene države
Sophie Caldwell, Združene države Amerike
Ida Sargent, Združene države Amerike
Erik Bjørnsen, Združene države Amerike
Noah Hoffman, Združene države Amerike
Simi Hamilton, ZDA
Jessie Diggins, Združene države Amerike
Callan Chythlook-Sifsof, Združene države
Katie Ryan, ZDA
Lindsay Van, Združene države
Dylan Fergusen, Združene države Amerike
Alex Deibold, Združene države Amerike
Brace Bennett, Združene države Amerike
Bryan Fletcher, Združene države Amerike
Wiley Maple, Združene države Amerike
Lila Lapanja, United States
Nick Hendrickson, Združene države Amerike
Brett Denney, Združene države Amerike
Madison Gorelik, Združene države Amerike
Alison Lee, Združene države
Taylor Fletcher, Združene države Amerike
Tyler Smith, ZDA
Michael Ward, United States
Adam Loomis, ZDA
Joe Swensson, Združene države Amerike
Brant Crossan, ZDA
Liz Stephen, Združene države Amerike
Jenna Feldman, Združene države
Ian Griffith, Združene države Amerike
Abby Ghent, Združene države
Arielle Gold, Združene države Amerike
Tyler Gold, Združene države Amerike
Chris KLEBL, Združene države Amerike
Kikkan Randall, Združene države Amerike
Bettina Gruber, Švica
Astrid Jacobsen, Norveška
Nate Holland, Združene države
Kjersti Buaas, Norveška
Kaitlyn Farrington, Združene države
Arielle Gold, Združene države Amerike
Bryan Fletcher, United States
Nick Hendrickson, Združene države Amerike
Michael Ward, Združene države Amerike
Susan Dunklee, Združene države Amerike
Sara Studebaker, ZDA
Liz Stephen, Švica
Edward Dombroski, Združene države Amerike
Barb Saxe, Združene države Amerike
Kadri Lehtla, Estonija
Caroline Grace, ZDA
Sylvan Ellefson, Združene države
Grete Gaim, Estonija
Rosanna Crawford, Kanada
Lydia Lassila, Avstralija
Michael Jones, ZDA
Nigel Spratt, Avstralija
Silvia Duman, Avstralija
Sadie Bjørnsen, ZDA
Sarah Ainsworth, Velika Britanija
Laura Dahlmeier, Nemčija
Lowell Bailey, Združene države
Annelies Cook, Velika Države
Lauren Miles, Združene države Amerike
Catherine Guglielmo, Združene države
David Zabek, Združene države Amerike
Jessica Jerome, Združene države Amerike
Alissa Johnson, United States
Nina Lussi, Združene države Amerike
Abby Hughes, ZDA
Atsuko Tanaka, Kanada
Taylor Henrich, Kanada
David Newell, Združene države Amerike
Lilla Fortunoff, Združene države
Hannah Dreissigacker, ZDA
Tim Burke, Združene države Amerike
Julien Lizeroux, Francija
Vibeke skofterud, Norveška
Anna Haag, Švedska
Dakota Blackhorse-von Jess, ZDA
Brian Gregg, Združene države Amerike
Dasha Gaiazova, Kanada
Elena Runggaldier, Italija
Zachary Caldwell, Združene države
David Paarlberg-Kvam, ZDA
Sarah Holton, United States
Kris Dobie, Združene države Amerike
Rob Russell, Združene države Amerike
Ed Luban, Združene države Amerike
Matt Muir, Združene države
Lise Grottenberg, Norveška
Thomas Modrost, Združene države Amerike
Sam Pratico, ZDA
Koby Gordon , United States
Marine Dusser, Združene države Amerike
Asa Chalmers, Združene države Amerike
Lori Horn, ZDA
Mike Pratico, Združene države Amerike
Sarah Willis, Združene države Amerike
Gretchen Bleiler, ZDA
Danny Davis, United States
Faye Gulini, Združene države Amerike
Spencer Davis, United States
Elena Hight , Združene države Amerike
Chanelle Sladics, Združene države Amerike
Sam Bliss, Združene države Amerike
Podpisniki peticije, so pretežno iz Zduženih držav Amerike, slovenskih špornikov med podpisniki te peticije NI!
Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard

 

 

Olimpijska pomlad v Sočiju

  • Share/Bookmark

SESULI SPLETNO STRAN CI CELJA

Prebivalci nekaterih predelov Celja že leta opozarjajo, da se nekaj dogaja z zrakom in zemljo okoli njih. Pripovedujejo zgodbe o boleznih. Pripovedujejo, kako je bilo v časih Cinkarne – delavkam, ki so se vozile v službo s kolesom, so nogavice na poti razpadle, živali so živele največ leto ali dve.

Video

http://www.24ur.com/novice/slovenija/ze-desetletja-prikrivajo-zastrupljanje.html

DSC00813Preverjeno! – Zastrupljeno

Obveščamo slovensko javnost, da so TAKOJ po včerajšnjem odmevnem prispevku na POP TV Preverjeno sesuli domačo stran http://www.civilne-iniciative-celja.si

 

  • Share/Bookmark

V katero smer bo jutri pihal veter na Primorskem?

Kaj bo poganjalo Primorsko v prihodnosti? Na okrogli mizi z istoimenskim naslovom na to vprašanje ni uspelo odgovoriti niti strokovnjakom z različnih vetrov. So pa odprli in odgovorili na marsikatero vprašanje, ki ni pomembno le za Primorce, ampak bi si jih morali zastavljati tudi v Ljubljani in predvsem v Bruslju.

Na okrogli mizi Primorskih novic so sodelovali (z leve) Cveto Kosec, Rafael Mihalič, Tomaž Ogrin, Aleš Musić, Boris Čok in Andrejka Cerkvenik

Foto: Bogdan Macarol

 

Na okrogli mizi so sodelovali Cveto Kosec z Direktorata za energetiko, dr. Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko, mag. Tomaž Ogrin, član okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, Aleš Musić iz podjetja Vepa, mag. Mitja Podgorelec iz podjetja Plinovodi, Boris Čok, dober poznavalec Krasa in njegovega izročila, ter Andrejka Cerkvenik kot predstavnica mlajše generacije. Okroglo mizo je moderirala novinarka Primorskih novic Marica Uršič Zupan.

Satanizacija CO2

“Približno enako bo kot danes, le da bo delež obnovljivih virov višji,” je Cveto Kosec povedal o tem, kakšna bo elektroenergetska slika Primorske in Slovenije v naslednjih dvajsetih letih. V nasprotju z njim je Rafael Mihalič prepričan, da je razglabljanje o tako daljni prihodnosti nesmiselno. “Kaj bo poganjalo Primorsko čez dvajset let? Ne vem,” je odgovoril eden prvih slovenskih strokovnjakov, ki je pričel zanikati, in to tudi javno priznal, škodljive vplive CO2. Trenutno politiko Evropske unije do CO2 imenuje kar satanizacija CO2. “Gre pravzaprav za religijo, kaj pa je drugega, če milijoni vernikov ne verjamejo in ne poslušajo argumentov,” je neposreden Mihalič.

Prizadevanja Evropske unije, da bi postala neodvisna od fosilnih goriv, so po njegovem mnenju nelogična in neperspektivna, zato bi morala najprej narediti korak nazaj in ne le slepo vzpodbujati obnovljivih virov energije. “Da nafte čez dvajset let ne bo več, so govorili že pred štirimi desetletji. Prav tako so se v zadnjih letih zaloge zemeljskega plina pomnožile, vedno znova pa odkrivajo nove vrste fosilnih goriv, taki so na primer naftni skrilavci,” je povedal.

Vetrnice so zelena energija

Aleš Musić, investitor v vetrni park Senožeška brda, vidi prihodnost obnovljivih energij seveda v vetrnicah: “Vetrnice so zelena energija. Posegi v okolje so relativno majhni, po dvajsetih letih se lahko vetrnice na veliko manj boleč način, kot na primer hidroelektrarno, umakne,” je skušal pojasnjevati. Pa mu poslušalci niso preveč verjeli. “Prej bo podjetje propadlo. Vsi so nam že enako obljubljali,” se je slišalo iz razgretega občinstva. Na očitke, da vetrna energija podpira tuje gospodarstvo, pa je odgovoril: “Vsakič, ko se usedem v avto, podpiram gospodarstvo druge države.” Zagotovil pa je, da bodo v drugi fazi, torej pri sami postavitvi vetrnic, sodelovali s slovenskim kapitalom.

Energija mora biti zanesljiva in stalna

“Dobava električne energije mora biti zanesljiva in stalna, v nasprotnem primeru omrežje pade. Nobeni viri, ki so podvrženi naključni proizvodnji, niso primerni,” je poudaril okoljevarstvenik Ogrin. Na inštitutu Jožef Stefan so vključeni v projekte, kakršna sta Emelie in Adria Cold, ki vzpodbujata razvoj bolj energetsko učinkovitih tehnologij. Ogrin vidi prihodnost predvsem v uporabi sonca za ogrevanje in hlajenje, s čimer se aktivno ukvarjajo na odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo. “Primer dobre prakse je gotovo Vransko, kjer se večina naselja že napaja s sekanci in sončnimi kolektorji,” je pojasnil Ogrin. Za tak sistem ogrevanja in hlajenja potrebujemo v prvem primeru zalogovnik hladne, v drugem pa tople vode.

Koliko bi lahko s tako energijo nadomestili klasične vire, je težko napovedati, vendar pa je sonce prisotno povsod. “Iz primera Vranskega je razvidno, da je potreben še dodaten vir, tam so to sekanci. Primorska je sončna, zato bi bil drugi vir bistveno manjši kot drugod po Sloveniji,” je še povedal Ogrin. Predvsem pa bi morali spremeniti miselnost glede sonca kot energije. “Sončni energiji je treba priznati vlogo infrastrukturnega vira, četudi je razpršen po različnih površinah. Ljudem je treba dati stimulacijo. Naložba naj bo v rokah investitorja, ki jo bo kasneje odplačeval. Ne vem, zakaj to ni mogoče pri sončni energiji, če je mogoče pri vetrni,” se sprašuje Ogrin.

Pokrajina bo ostala nespremenjena

Da je napoved, kateri energent bo poganjal Primorsko in Slovenijo, nemogoča, se strinja tudi Mitja Podgorelec, ki pa poudarja, da je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo in ima najmanjšo emisijo CO2.

“Je konkurenčen in zanesljiv. To so lastnosti, ki zemeljskemu plinu napoveduje lepo prihodnost,” je prepričan. V Ljubljani bodo v naslednjih letih postavili (prvo) plinsko elektrarno. “Zalog je dovolj za vsaj še 17 let. Vendar jih je kar nekaj, ki zaenkrat še niso komercialno zanimive,” pravi Podgorelec, ki je prepričan, da se zemeljski plin dobro dopolnjuje z obnovljivimi viri.

O gradnji plinovodnega omrežja pa je povedal: “V prihodnosti so predvidene povezave z italijanskim plinovodnim sistemom, ravno zaradi zanesljivosti oskrbe. Realno pa je pričakovati, da bo šel v prvo fazo izgradnje tam, kjer je večja potreba, in to so potrebe Mestne občine Koper.” V vseh občinah so predvidene postaje in v kolikor bodo izrazile interes, se bodo lahko priključile na plinovod.

Gradnja, tudi plinovoda, marsikoga skrbi. Domačini vedo, da se graditelji pri tovrstnih delih niso ozirali na kraško krajino in zidovje. Bodo ob gradnji naslednjega plinovoda čez regijo prvi, ki bodo zidove in poti vrnili v prvotno stanje? “Vsak lastnik bo moral na koncu podpisati, da je zemljišče dobil nazaj v prvotnem stanju. Zagotavljam vam, da bodo parcele vrnjene v prvotnem stanju,” je obljubil Podgorelec.

Obljube je treba izpolniti

Čeprav so udeleženci okrogle mize zagovarjali drugačna stališča o posameznih energentih, pa je eno jasno: “Obljube, ki smo jih dali Evropski uniji, je treba izpolniti.” Tako je tudi s famoznimi 119 mega vati (MW) vetrne energije, ki jih mora Slovenija zagotoviti do leta 2020. Ni pa nikjer določeno, kje naj bodo postavljene te vetrne elektrarne. Lahko so to Senožeška brda, Volovja reber ali kaka tretja od predlaganih lokacij.

Če se je v preteklosti vetrnicam očitalo predvsem škodljiv vpliv na okolje in so se v zadnjih mesecih okrepili očitki o negativnem vplivu na zdravje, se je na okrogli mizi veliko razglabljalo o vplivu, ki ga imajo vetrne elektrarne na elektroenergetski sistem. “Težava ni nekaj vetrnic. Ta se pojavi, ko jih je preveč, kot se že dogaja v Nemčiji. Kje pa je meja, nihče ne ve. Nihče ne ve, kako se bo obnašal elektroenergetski sistem, ko bo premalo sinhrono rotirajočih se mas,” meni Mihalič, ki je še pojasnil, da vetrnice niso rotirajoče mase. V najhujšem primeru bi lahko prišlo celo do ohromitve elektroenergetskega sistema v Evropi. Poudaril je še, da je velika napaka, ko ljudje razpravljajo o kilovatnih urah: “Pri obratovanju je smiselno govoriti o moči. Energetski sistem mora dati na razpolago moč, energija pri tem nima pomena. Če govoriš o energiji, nisi povedal čisto nič.”

Evropa vzpodbuja vetrnice

Vetrna energija pa je, tako so se strinjali vsi udeleženci, nestalna in nezanesljiva. “Kdo bo odkupil tako nezanesljivo energijo? Jaz je ne bi, če bi bil direktor Elektro Primorska,” se je kot mnogi spraševal okoljevarstvenik Ogrin, ki je prepričan, da bi morali pri načrtovanju energetske politike pomisliti tudi na druge dejavnike, kot sta okolje in turizem. Aleš Musić pa pravi, da s prodajo elektrike iz vetrnih elektrarn ne bo težav: “Pogovarjali smo se z različnimi distributerji in odkupovalci električne energije, ki odkupujejo tovrstno energijo. V Evropi so ta trenutek višje cene, tako da vsekakor ne gre za energijo, ki je nihče ne bi hotel.” Kosec pa spet priznava, da je vetrna energija nestanovitna in neugodna za sistem, vendar pa to ni edini kriterij, po katerem se odkupuje energija. Evropska unija namreč na različne načine vzpodbuja odkup energije iz obnovljivih virov. “Eden od takih je uvedba zelenih certifikatov, ki promovirajo obnovljivo energijo. Ta energija se boljše plača, poleg tega pa odkupovalcu določen odstotek električne energije, ki jo seveda kasneje prodaja, priznava kot zeleno energijo,” je pojasnil.

Nov zakon bo boljši

Kaj bi lahko bila torej med obnovljivimi viri alternativa vetrnim elektrarnam? Cveto Kosec je prepričan, da bi morali v Sloveniji bolje izkoristiti vodni potencial, ki bi lahko v celoti zadostil slovenskim zavezam po deležu obnovljivih virov. S tem se je strinjal tudi Rafael Mihalič.“Vendar pa se tudi tu, tako kot pri vetrnicah na Senožeških brdih, pojavljajo težave. Že vrsto let se govori o hidroelektrarni na Savi. Ovire za postavitev niso objektivne, temveč subjektivne,” je priznal. “Zadnje štiri koalicijske pogodbe so imele eksplicitno zapisano zahtevo po tem, vendar se ni nič premaknilo,” pojasnjuje predstavnik direktorata za energijo. O učinkovitosti slovenske energijske politike nihče od udeležencev okrogle mize ni imel prav dobrega mnenja, kot pozitivnega pa ocenjujejo tudi energetski zakon, ki je trenutno v fazi sprejemanja.

Vetrna energija na slabšem

Energetski zakon zmanjšuje ugodnosti za vetrno energijo. Država podpira razvoj vetrne energije z zagotovljenim odkupom ali pa z obratovalno podporo investitorjem, vendar pa nov zakon predvideva znižanje obeh postavk. Če je prej lahko investitor zahteval od države odkup celotne proizvedene energije (do pet megavatov) po fiksni ceni, se zdaj ta meja pomika na en megavat. Prej so bile do subvencioniranja upravičene vetrne elektrarne do proizvedenih 125 MW, ta vrednost se zdaj spušča na 50 MW. “Vsak investitor, ki bo zgradil vetrno elektrarno z več kot 50 MW, sploh ne bo dobival podpore od države. Na trgu bo in odvisen od tržne cene,” pojasnjuje Kosec. Na primeru Senožeških brd to pomeni, da bi investitor, če bi mu uspelo postaviti trideset vetrnic s po največ tremi MW, izgubil podporo. Toda investitor Aleš Musič upa, da bo zakon predvidel prehodno obdobje za investitorje, ki so že v projektu:“Povem pa, da bi bili najbolj zadovoljni, če ne bi potrebovali niti evra.”

Poleg novega energetskega zakona se morda še letos ali drugo leto Sloveniji obeta tudi nov Nacionalni energetski program (NEP) oziroma Resolucija o energetskem konceptu.“NEP se ni prelevil iz strateškega v operativni dokument, zato želimo to popraviti. V novem energetskem konceptu pa bodo že definirani objekti in lokacije,” obljublja Kosec. Vendar pa bo končno besedo dala politika. Tako kot je politika sprejela dolgoročni načrt o postavitvi vetrnih elektrarn, ki smo ga poslali v Bruselj, so sklenili.

 

PETRA MEZINEC

 

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–GLASUJTE ZA NAS – ŠT6

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

  • Share/Bookmark

Povzeto iz arhiva,zelo zanimivo–ZIME V EVROPI IN PRI NAS!

ZIMA 442/443: Huda zima v zahodni Evropi, sneg je ležal 6 mesecev.
ZIMA 763/764: Zelo huda zima po vsej Evropi, Črno morje je zamrznilo.
ZIMA 822/823: Nenavadno huda zima. Že 22. septembra je pritisnil zimski
mraz. Mraz in sneg sta neprekinjeno trajala do 12. aprila. En mesec so
bile vse Evropske reke zaledenele.
ZIMA 993/994: Zima z hudim mrazom do sredine aprila, nato pa je sledilo
ekstremno sušno poletje v katerem so presahnili številni potoki.
ZIMA 1076/1077: Izjemno huda zima, ki je po vsej Evropi trajala od konca
oktobra do 15. aprila. Reke so bile od 26. novembra do sredine marca
zaledenele.
ZIMA 1122/1123: Zima je bila tako topla, da ni niti enkrat snežilo.
ZIMA 1185/1186: Najtoplejša zima v Evropi. Že v januarju so cvetela
drevesa, v februarju so bila že jabolka velikosti lešnika, v začetku
avgusta pa je bila trgatev.
ZIMA 1227/1228: Zelo topla zima in pomlad. V tistem letu so že konec
julija imeli trgatev.
ZIMA 1235/1236: Zelo topla zima. V februarju so cvetela drevesa in ovce so
se pasle na prostem.
ZIMA 1248/1249: Skrajno topla zima brez mraza in snega do konca marca;
potem pa je bilo zelo mrzlo do sredine maja.
ZIMA 1289/1290: Druga najtoplejša zima v Evropi. Že za Božič so cvetela
drevesa in rože, 14. januarja pa so bile že zrele jagode.
ZIMA 1327/1328: Zelo topla zima. V januarju so cvetela drevesa, 25. julija
pa se je začela trgatev.
ZIMA 1362/1363: Huda zima, ki se je začela že 28. septembra, trajala pa do
6. aprila. Še v začetku marca je bilo vse zaledenelo.
ZIMA 1407/1408: Ena izmed najhujših zim v srednji Evropi, ki je trajala od
11. novembra do 27. januarja, reka Temza je bila poledenela. 28. januarja
pa je prišla močna odjuga, ki je povzročila marsikje hude poplave.
ZIMA 1419/1420: Zelo topla zima. 7. aprila so cvetele vrtnice, sredi
aprila so bile zrele češnje in jagode. 8. junija pa je nato sledila močna
ohladitev z hudo pozebo po nižinah.
ZIMA 1529/1530: Topla zima, v februarju je že vse cvetelo. Aprila pa je
padlo veliko snega in pritisnil je hud mraz.
ZIMA 1538/1539: Skrajno topla zima, za novo leto so ljudje hodili v
kratkih rokavih, po travnikih so cvetele rože.
ZIMA 1564/1565: Huda zima v srednji in zahodni Evropi. Od 7. decembra do
2. januarja sta bili reki Temza in Elba povsem zamrznjeni.
ZIMA 1565/1566: Najbolj snežena zima v Alpah nasploh, v sredogorju je bilo
prek 3 metre snega.
ZIMA 1572/1573: Zelo mrzel november, temp. je bila od 5-8 stopinj pod
povprečjem. Zima je trajala od 8. novembra do sredine marca.
ZIMA 1581/1582: Najhujši mraz za Božič, številni ljudje so zmrznili med
spanjem.
ZIMA 1586/1587: Huda zima od 9. novembra do 24. februarja, konec maja
zapade veliko snega in pritisne hud mraz.
ZIMA 1608/1609: Zelo mila zima, niti enkrat ni bilo mraza in snega.
ZIMA 1611/1612: Zelo snežena zima. Od januarja je snežilo 50 dni dolgo,
celo strehe hiš so bile pod snegom.
ZIMA 1612/1613: Zelo suh in nenavadno topel januar, drevesa so začela
zeleneti.
ZIMA 1613/1614: Dolga zima, ki je trajala od 9. novembra do sredine
aprila, sneg je nad 500 metri ležal 150 dni.
ZIMA 1645/1646: Zelo snežena in mrzla zima. Veliko divjih živali je umrlo.
ZIMA 1657/1658: Zelo huda in snežena zima, ki je trajala do 7. junija. V
Rimu je zapadlo ogromno snega. Celo v Angliji je ležal sneg od 1. decembra
do 21. marca.
ZIMA 1661/1662: Skrajno topla zima. 17. do 23. maja pa je pritiskal hud mraz.
ZIMA 1679/1680: Najtoplejši februar.
ZIMA 1708/1709: Najbolj mrzel januar v Evropi, zamrznilo je Jadransko
morje. Povprečna januarska temperatura je bila -13,2 stopinj celzija!
ZIMA 1710/1711: Najtoplejši in najbolj suh december, za Božič je že vse
cvetelo. Zima je pritisnila sredi februarja, ko je biilo snega do kolen,
pritisnil je hud mraz.
ZIMA 1730/1731: Zelo mrzla zima s temp. do -38 stopinj Celzija.
ZIMA 1783/1784: Do 1. novembra je bilo ekstremno toplo, potem pa je
pritisnil hud mraz, ki je bil najhujši med Božičem in novim letom. Po
novem letu je padlo ogromno snega, v 24 urah prek 60 cm. Sneg je ležal 9
tednov.
ZIMA 1784/1785: Novembra je zapadel sneg in se obdržal do marca. Celo v
Italiji je bilo februarja 1,5 metra snega. Veliko ljudi je obstalo na
cestah in zmrznilo. Divje živali so od lakote napadale ljudi po vaseh.
Bila je invazija volkov. Sneg in mraz sta pojenjala komaj sredi aprila.
ZIMA 1788/1789: Najhujša zima stoletja. Decembra se je začel hud mraz. Za
božič je bilo tako mrzlo, da so ptiči med letanjem zmrznili in padali na
tla. Veliko divjih živali je umrlo, spet so se pojavili volkovi.
Temperatura od -14 do -16 stopinj Celzija podnevi je trajala deloma vse
prek 6. januarja. V Rimu je med 27. in 30. decembrom zapadlo toliko snega
kot ga prej 52 let ni. Poštni promet se je ustavil.
ZIMA 1794/1795: Zelo huda zima, 25. januarja so v Londonu namerili -29
stopinj Celzija.
ZIMA 1795/1796: Januarja so bili že pravi poletni dnevi. Drevesa so
zelenela, po travnikih so cvetele rože. Niti najstarejši ljudje se niso
spomnili tako mile zime. Konec februarja pa je prišel hud mraz, ki je
trajal do 6. marca, zapadlo je veliko snega.
ZIMA 1798/1799: Že v začetku novembra je začelo snežiti. 20. decembra pa
se je začel hud mraz. Čez božične praznike je bilo toliko ledu na oknih,
da ljudje niso mogli nič videti. Za Božič in dan po božiču temperatura ni
nikjer presegla -12 stopinj Celzija. Tako močan mraz je trajal 14 dni.
Veliko ljudi po Evropi je zmrznilo.
ZIMA 1829/1830: Obilo snega in hud mraz od Božiča do svečnice(2.2.) tako,
da so krompir in jabolka tudi v najbolj izoliranih kleteh zmrznila.
ZIMA 1833/1834: Precej topla, suha in mila zima. Do sredine februarja ni
blo nobenega mraza.
ZIMA 1842/1843: Zima povsem brez snega.
ZIMA 1853/1854: Hud mraz od božiča do 6. januarja, temperature pogosto pod
-20 stopinj.
ZIMA 1857/1858: Precej mrzla in dolga zima, v letu 1858 že konec oktobra
zapade veliko snega.
ZIMA 1862/1863: Zelo topla zima, 22. decembra so ljudje nabirali gozdne
sadeže.
ZIMA 1868/1869: Zgodnja zima. Konec oktobra in prve dni novembra zapade
veliko snega, ki polomi ogromno drevja, nato še pritisne hud mraz.
ZIMA 1875/1876: Ogromno snega v februarju, največ v zadnjih 45 letih.
ZIMA 1879/1880: Ena izmed najhujših zim s temperaturami do -36 stopinj
Celzija. V decembru se tri tedne temperatura ni dvignila nad -10 stopinj
Celzija. Številni ljudje so zmrznili med spanjem. Zajce, goske in kokoši
so ljudje imeli v hišah, da ne bi zmrznile.
ZIMA 1890/1891: Zelo huda zima, sneg je zapadel 26. novembra, med 20.
decembrom in 20. januarjem pa je pritiskal hud mraz. Temperature so se
tudi podnevi pogosto gibale okoli -10 stopinj Celzija.
ZIMA 1892/1893: Huda zima, najbolj mrzlo je bilo januarja. 14. januarja so
v Ljubljani izmerili -26 stopinj Celzija.
ZIMA 1894/1895: Zelo snežna zima, v marcu so marsikje izmerili rekordne
količine snega. V Ljubljani je bilo celo 149 cm snega, kar je največ do
zdaj.
ZIMA 1897/1898: Zelo malo dni s temperaturami pod lediščem. Za novo leto
je bil lep sončen in zelo topel dan. Po vrtovih so cvetele narcise. Po
topli zimi je prišlo mrzlo in mokro poletje. Komaj sredi avgusta so temp.
presegle 25 stopinj Celzija.
ZIMA 1908/1909: Izjemno mrzel januar in februar, marca dosti snega.
ZIMA 1909/1910: Od Božiča do 6. januarja je bilo tako toplo, da so čebele
letale po zraku.
ZIMA 1924/1925: Precej mila zima. Komaj v marcu je prvič snežilo in
zapadlo 10 cm snega.
ZIMA 1928/1929: Najhujša zima prejšnjega stoletja. Tik pred Božičem so
meteorologi napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo južno vreme, za
silvestrovo pa je začelo snežiti in nato je pritisnil hud mraz.
Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod -20 stopinj
Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod -30. Pod -10 stopinj je bilo
občasno še tudi v marcu. 3. februarja so v Helsinkih izmerili rekordno
nizkih -55 stopinj Celzija.
ZIMA 1931/1932: Precej snežna zima do konca maja.
ZIMA 1933/1934: Dolga zima, sneg je ležal vse tri zimske mesece.
ZIMA 1935/1936: Precej mila in topla zima.
ZIMA 1937/1938: Precej mrzel januar, aprila večkrat sneg in hude pozebe po
Sloveniji
ZIMA 1939/1940: Druga najhujša zima v prejšnjem stoletju. V Ljubljani se
je temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj Celzija.
ZIMA 1940/1941: Precej mrzel december, povprečna temperatura je bila -6
stopinj Celzija.
ZIMA 1941/1942: Huda in dolga zima. Že v oktobru je snežilo, tudi začetek
novemra je bil snežen, najhujše pa je bilo od 8. januarja do 22. februarja
ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo.
ZIMA 1944/1945: Ogromno snega v januarju, v Ljubljani ga je bilo 27.
januarja 84 cm.
ZIMA 1946/1947: Precej huda zima z mrazom in snegom že v oktobru,
februarja je zapadlo ogromno snega blizu enega metra, v Murski Soboti 86
cm.
ZIMA 1947/1948: Zelo topel januar s temp. do +20 stopinj Celzija.
ZIMA 1951/1952: Ogromno snega v februarju. V Ljubljani je bilo 146 cm
snega, ker je blizu rekorda iz marca 1895, ko je bilo 149 cm snega.
ZIMA 1954/1955: Ogromno snega v začetku marca, v Mariboru 76 cm.
ZIMA 1955/1956: Zelo mrzel februar, temp. se nekaj dni niso dvignile nad
-10 stopinj Celzija.
ZIMA 1962/1963: Precej huda in snežna zima, v Murski Soboti je bilo 16.
januarja -31 stopinj Celzija.
ZIMA 1967/1968: Najtoplejši Božič stoletja s +13,3 stopinj Celzija.
ZIMA 1968/1969: Ogromno snega v februarju. V Kočevju ga je bilo 148 cm, v
Mariboru 68 cm, v Ljubljani 76 cm.
ZIMA 1969/1970: Zelo snežen in mrzel december. V Murski Soboti je bilo 22.
decembra -27,6 stopinj Celzija, za božič je nižine po Sloveniji prekrivala
debela snežna odeja, marsike višja od pol metra.
ZIMA 1974/1975: Zelo mila zima, januarja so bili lepi sončni in topli
dnevi s temp. od +10 do +15 stopinj Celzija, snega je bilo zelo malo, manj
kot 10 dni.
ZIMA 1980/1981: Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je
bilo 118 dni snežne odeje.
ZIMA 1984/1985: Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja
večkrat spustile pod -20 stopinj.
ZIMA 1985/1986: Veliko snega in mraz v februarju.
ZIMA 1986/1987: Po toplem decembru je sledil ledeno mrzel januar. V
začetku januarja je v dveh dneh zapadlo več kot 50 cm snega, kasneje pa je
pritisnil hud mraz. 12. januarja je bilo v Murski Soboti zjutraj -27
stopinj Celzija.
ZIMA 1989/1990: Mila in zelo suha zima. Sneg je ležal le 5 dni, prvič je
zapadel 8. februarja.
ZIMA 1995/1996: Dolga in snežna zima z 95 dnevi snežne odeje, zadnjič je
snežilo 13. aprila.
ZIMA 1996/1997: Hud mraz med Božičem in novim letom. 27. decembra je bilo
ob 13. uri v Murski Soboti -15 stopinj Celzija, zjutraj pa je bilo -22
stopinj. Za novo leto je snežilo pri -10 stopinj Celzija podnevi. Sneg je
ležal od 24. decembra do 8. februarja. To leto smo imeli precej mrzel
april, večkrat je snežilo, nazadnje 20. aprila, marsikatere predele po
Sloveniji so prizadele pozebe.
ZIMA 1997/1998: Konec oktobra je pritisnil zimski mraz, 30. oktobra
zjutraj je bilo kar -10 stopinj Celzija, nato pa je sledila precej mila
zima. 12. in 13. februarja je bilo podnevi +21 stopinj Celzija. Sneg je
ležal 11 dni.
ZIMA 1998/1999:Sneg je zapadel 21. novembra in se obdržal do 25. januarja,
potem je prehodno skopnel. 9. in 10. februarja pa je po vsej Sloveniji
močno snežilo. Zapadlo je od 40 do 80 cm snega, višje tudi več. Ta sneg se
je obdržal do 27. februarja. Vse skupaj je sneg v tej zimi ležal 85 dni.
ZIMA 2000/2001: Precej mila zima. Novembra je bilo pogosto od +10 do +20
stopinj Celzija, 7. januarja je bilo podnevi +15 stopinj. Sneg je ležal 9
dni.
ZIMA 2001/2002: Po zelo mrzlem decembru sta sledila topel januar in
februar. 28. januarja je bilo +20 stopinj Celzija.
ZIMA 2002/2003: Po toplem novembru je sledila prava zima. Sneg je zapadel
5. januarja in se obdržal do 28. februarja. Tudi v decembru je bilo nekaj
snega in ledenih dni.
ZIMA 2004/2005: Med 6. in 10. februarjem hud mraz, 9. februarja je v
Murski Soboti bilo zjutraj -24 stopinj Celzija. Mraz z jutranjimi
temperaturami pod -20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in tako je
bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. Prvič je v
tej zimi snežilo 19. januarja, saj je bilo prej kar milo vreme.
ZIMA 2005/2006: Veliko snega med Božičem in novim letom. 30. decembra je
snežna odeja bila tudi po nižinah debela od 40 do 60 centimetrov. Sneg je
ležal do sredine februarja, ko je le prehodno skopnel. 5. marca je spet
močno snežilo. V Moskvi so sredi januarja izmerili -40 stopinj Cezija, kar
se od leta 1942 ni zgodilo.
ZIMA 2006/2007: Zelo topla zima. Sneg je prvič zapadel 25. januarja in le
okrog 5 cm, za nekaj dni je že skopnel. Več kot polovico januarja in
februarja je bilo podnevi prek +10 stopinj Celzija. 11. januarja je bilo
+16 stopinj Celzija. Večja pošiljka snega je prišla komaj 19. marca, ko je
zapadlo prek 20 cm snega. Sneg je v tej zimi ležal 10 dni.
ZIMA 2007/2008: Zelo suha in topla zima. V drugi polovici januarja in
februarja so bile temp. pogosto nad +10 stopinj Celzija. 23. in 24.
februarja je bilo +18 stopinj.
ZIMA 2012/2013: Dolga in precej snežna zima. Vso zimo je pogosto snežilo.
Že v decembru je bilo ponekod do 70 cm snega, za božič je bilo južno,
januarja pa je na debelo zamedlo vso Slovenijo, bilo je od 30 do 60 cm
snega. Še več snega pa je bilo konec februarja in sicer od 30 do 120 cm,
največ na jugu Slovenije. Tudi marca je še snežilo, najprej 14. marca, še
bolj pa med 24. in 26. marcem, ko je zapadlo med 15 in 35 cm snega,
temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici
marca ni bilo že od leta 1963.

 

ZIMA 2013/2014 ŠE NI V ARHIVU JO ŠE VEDNO OBČUTIMO!

  • Share/Bookmark

Prosimo, da ocenite uspešnost Alpe Adria Green v letu 2o13

Nalaganje …

  • Share/Bookmark

Akumulacija na Pokljuki Po pravnomočni odločbi za rušenje SZS nima rešitve za črno gradnjo

DELO 07.02.2014

 

Rudno polje na Pokljuki – Na smučarski zvezi Slovenije tudi po več kot teden dolgem premisleku niso povedali, kaj bo z akumulacijskim bazenom na Rudnem polju, saj je odločba inšpektorata za promet, energetiko in prostor, ki nalaga njegovo zmanjšanje, pravnomočna.

Na podlagi inšpekcijske odločbe bi morala SZS zmanjšati vodne površine in globino akumulacije bazena. Bazen z zmogljivostjo 5478 kubičnih metrov je črna gradnja, saj je približno trikrat večji od dovoljenih (in projektiranih) 1400 kubičnih metrov, za kakršnega so sicer pridobili gradbeno dovoljenje. Stroške sanacije bi nosila SZS, ki bi bazen po odločbi morala odstraniti sredi septembra lani, a takrat odločba še ni bila pravnomočna; to je postala šele s sodbo upravnega sodišča, kjer je SZS sprožila upravni spor. Kako se bo postopek nadaljeval in ali bodo bazen porušili v izvršilnem postopku, na inšpekciji niso povedali.

 

akumolacisko jezero - rudno polje

Zaviti v molk

Na SZS smo že pred tednom dni naslovili vprašanje, kako bodo izpolnili inšpekcijsko odločbo in kdaj. Poslovni direktor SZS Andraž Kopač nam je takrat obljubil odgovore direktorja zveze Jurija Žureja »čez pet minut«, pa jih do danes še nismo dobili. Prav tako ni znano, kaj bo zmanjšanje bazena pomenilo za zasneževanje biatlonskega centra na Rudnem polju, kjer tekmovanja za svetovni pokal običajno organizirajo decembra (tokrat bo marca), ko zaradi pomanjkanja naravnega snega potrebujejo precej vode za izdelavo kompaktnega snega. Pred časom je nekdanji vodja zbora za biatlon pri SZS Peter Zupan napovedoval, da bodo morali, če bodo akumulacijski bazen zmanjšali, vodo na Pokljuko za zasneževanje dovažati s kar 500 tovornjaki.

rudno polje - akumolacija 2

Okoljevarstveniki zadovoljni

Okoljevarstveniki so z inšpekcijsko odločbo zadovoljni, saj temelji na zakonu o TNP, ki prepoveduje gradnjo površinskih vodnih zbiralnikov, razen za napajanje živine. Kot praviVojko Bernard iz nevladne organizacije Alpe Adria Green, se bojijo, da bodo na SZS legalizacijo bazena dosegli »po korupcijski liniji«. »SZS lahko doseže, kar hoče. Tudi če se sprejme zakon, se dela drugače.« S tem je namignil na možnost, da bi na SZS bazen legalizirali tako, da bi ga registrirali kot požarnega, kar so napovedali pred časom. Jože Smole iz gasilske zveze Bled-Bohinj je potrdil, da so SZS dali podporo za tak načrt, saj je požarne vode na Pokljuki ob požarih malo.

Na SZS pa nismo izvedeli, ali so že zahtevali izdajo okoljevarstvenega soglasja za požarni bazen. Kopač je pred časom zatrjeval, da ga bodo dobili in ga uporabili kot podlago za pridobitev gradbenega dovoljenja za bazen, kakršen je bil zgrajen.

Bazen je črna gradnja, saj je trikrat večji od dovoljenih 1400 kubičnih metrov, za kakršnega so pridobili gradbeno dovoljenje.

Blaž Račič

http://www.youtube.com/watch?feature=playerdetailpage&v=H-2Ugk5tes#t=82

aag - celota

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–GLASUJTE ZA NAS – ŠT6

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

  • Share/Bookmark

Strasti v odboru so odveč; vetrnice le skozi svet

četrtek, 6. februar 2014

Strasti v odboru so odveč; vetrnice le skozi svet

V prostorih Občine Divača je bilo v januarju zelo pestro. Odgovorni so namreč obravnavali številne dopise in večkrat sestankovali s pobudniki in investitorjem še enega paketa vetrnih elektrarn v divaški občini, tokrat pod Vremščico.

Načrt še enega paketa vetrnih elektrarn v divaški občini – na Zajčici in na Gavgah bi jih radi zgradili do osem. Pobudnik je Agrarna skupnost Gabrče.

 

GABRČE, DIVAČA > Rezultat burnega dogajanja, ki mu po divaških kuloarjih očitajo celo politični interes nekaterih občanov, bo prvi epilog dobil prihodnji teden, ko bodo zelene kartončke za te vetrnice dvigali občinski svetniki.

Kot kaže, umeščanje vetrnih elektrarn v prostor dviguje kar nekaj prahu. Ne le v Dolenji vasi in Senožeških brdih, kjer smo priča ostremu nasprotovanju lokalne civilne iniciative, tokrat se je ozračje začelo razvnemati še zaradi pobude Agrarne skupnosti (AS) Gabrče.

Ta je namreč kar sama poiskala investitorja, podjetje Amicus iz Domžal, to pa je ustanovilo hčerinsko podjetje Austere prav za postavitev do osmih vetrnic pod Vremščico. Te naj bi stale na dveh območjih, na Zajčici, ki se razteza pod in nad avtocesto, in na severnih pobočjih Vremščice, ki jih domačini imenujejo Gavge. “Lokacija je zaradi svoje geografske lege zelo primerna za pridobivanje vetrne energije, zato bi bilo škoda, da občina tega potenciala ne izkoristi,” interes za umestitev vetrnic pod Vremščico utemeljuje predsednik AS Gabrče Anton Može.

Kdor ni bil za, naj bi ga “vrgli ven”

Projekt je sicer podprlo 85 odstotkov članov AS Gabrče, ki so tudi formalno že dali zemljo v najem investitorju, vendar pa so se prve strasti med zagovorniki in nasprotniki vetrnic pod Vremščico vnele že na predstavitvi pogodbe in medsebojnih razmerij, ki sta jo sklenila AS in investitor. Na to je na nedavnem omizju opozoril Iztok Martinčič iz Gabrč, ki je javno povedal, da nekateri niso smeli biti prisotni na predstavitvi pogodbe in za to okrivil Možeta, češ da jih je “vrgel ven”.

Može nam je pojasnil, da je bila taka volja investitorja. “Splošni del so poslušali vsi, poslovni del pogodbe pa je investitor želel predstaviti le podpisnikom, kar pa Martinčič ni bil; sicer sem jih prijazno povabil, naj odidejo,” je dodal Može.

Investitorju pa se mudi s pridobitvijo energetskega dovoljenja, nam je včeraj povedal direktor Amicusa in Austere Primož Kapus. “Postopke želimo izpeljati pred uveljavitvijo novega energetskega zakona, ki bo poostril vključevanje v podporno shemo za naš projekt,” je pojasnil. Z novim zakonom bodo namreč subvencije za obnovljive vire energije nižje, s projekti bo težje prodreti, ker bo treba kandidirati. Kakor dodaja Može, je AS kot pobudnica projekta investitorja v zvezi s pospešitvijo postopkov podprla.

Odbor za prostor kar štirikrat o vetrnicah

Vnemanje strasti se je nadaljevalo tudi na občinskem odboru za prostorsko planiranje. Ta je prvi organ, ki daje mnenje o vetrnicah, če jih želi investitor umestiti v prostor prek občinskega prostorskega načrta (OPN). Na sejah odbora za prostorsko planiranje je bilo pestro. V januarju je zaradi vetrnic zasedal trikrat, četrtič bo zasedal danes ob 18. uri.

Na drugi seji, 12. januarja, je odbor glede vetrnic pod Vremščico sprejel sklep, naj se predlog za umestitev poda na javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN). Na tretji seji, 28. januarja, ko bi morali obravnavati dopise investitorja, v katerih jih je pobaral za mnenje odbora (če bi bilo pozitivno, naj bi bilo eno od pogojev za pridobitev energetskega dovoljenja), pa je bil nesklepčen, saj se seje niso udeležili trije od sedmih članov, dva z opravičilom, tretji brez.

Ni politike, le posel

Medtem naj bi se v ozadju dogajala kuhinja za četrti glas, je slišati po divaških kuloarjih, celo vpletanje politike. A nam je včeraj Može zagotovil, da s projektom vetrnic ne išče politične podpore ob bližajočih občinskih volitvah; da je sicer že dolgo član stranke Trs, vendar da v pobudi AS Gabrče za umestitev vetrnic ni političnega predznaka, ki naj bi mu koristil ob ponovni kandidaturi za župana, le gospodarski oziroma razvojni interes agrarne skupnosti.

Ob vsem skupaj si je občinska uprava želela natočiti čistega vina, zato je v zvezi z umeščanjem vetrnic prek OPN pridobila dve mnenji: pravno in mnenje projektanta. Oba na podlagi ustrezne zakonodaje ocenjujeta, da bi bilo v tem trenutku sprejemanja OPN prepozno za umeščanje vetrnic. Občina pa bi utegnila celo tvegati odškodninsko tožbo, če bi dala investitorjem pozitiven znak, nato pa te zaveze ne bi izpolnila v OPN.

Mnenje odbora ni dovolj

Nazadnje se je nekoliko umiril tudi pobudnik, AS Gabrče: izjavili so, da s projektom umestitve vetrnic ne želijo zaustaviti postopka sprejemanja OPN, vendar pa da želijo pridobiti energetsko dovoljenje. Zanj je med drugim potrebna tudi podpora občine. Kapus nam je včeraj dejal, da bo morebitno pozitivno mnenje odbora za prostor verjetno dovolj za pridobitev energetskega dovoljenja, ki ga izda resorno ministrstvo. A se je motil.

Pri sekretarju direktorata za energetiko Cvetu Koscu smo to preverili. “Ena od obveznih prilog za pridobitev energetskega dovoljenja je v primeru, da ta ni v skladu z veljavnim OPN ali lokalnim energetskim konceptom, tudi izjava občinskega sveta, da podpira projekt in ga bo občina uvrstila v svoje prihodnje prostorske plane,” je jasen Kosec. Medtem je mnenje podal tudi divaški župan Drago Božac,da kot župan ne podpira projekta vetrnic pod Vremščico, s čimer je pisno seznanil občinske svetnike, ki se bodo s tematiko ukvarjali na seji prihodnji teden.

LEA KALC FURLANIČ

  • Share/Bookmark