ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za November, 2013


MORDA BODO Z MORJEM OGREVALI BODOČI POTNIŠKI TERMINAL

image

image

INŠTUT ZA OBNOVLJIVE VIRE IN PODJETJE GEOSONDA IZ KRANJA STA ČLANA – Alpe Adria Green – SEKCIJA ZELENA INDUSTRIJA

INFORMACIJE:

GMS 051 311 450;

E-MAJL alpeadriagreen1@gmail.com

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

- od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

- od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

http://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

lpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

- od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

- od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

http://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

lpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

- od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

- od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

http://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

lpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

- od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

- od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

http://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

  • Share/Bookmark

Koliko dreves na leto podremo zaradi na papir natiskanih računov?

 

 

racun 201113Tiskani računi, ki jih dobimo kjerkoli nekaj kupimo oz plačamo, pa naj gre za še takšno malenkost, so ena najbolj potratnih stvari na svetu, saj so krivi za uničenje 10 milijonov dreves na leto, poleg tega so nenehen vir onesnaževanja, ostajajo v žepih in torbicah ter se zmečkani valjajo po avtomobilskih sedežih. Ker je toliko nakupov opravljenih s plačilnimi ali kreditnimi karticami, so v bistvu popolnoma nesmiselni. Pa vendarle so še vedno tu in očitno bodo tudi ostali. Vsaj še nekaj časa.

Zakaj? Najprej nekaj realnih dejstev. V Zde ima pametne mobilnine 64 % uporabnikov mobilnih telefonov. In ker ima mobilne telefone 91 % odraslih Američanov, pomeni, da je samo tam 108 milijonov odraslih, ki nimajo pametnih mobilnikov. Če upoštevamo še to, da 15 % odraslih v ZDA ne uporablja interneta ali elektronske pošte, situacija v drugih razvitih državah pa je podobna (v državah v razvoju pa celo še veliko slabša), potem je brezpapirna prihodnost še tako daleč, da si je niti predstavljati ne moremo.

A to ni edina statistika, ki kaže, da bodo drevesa še vedno padala zaradi tako nesmiselnih zadev, kot so tiskani računi, saj le redki lastniki pametnih mobilnikov uporabljajo napredne oblike plačevanja. To pa je razlog, da prodajalci strank ne silijo v brezpapirni sistem plačevanja, saj bi s tem le razjezili stranke in jih posledično seveda tudi izgubili. Poleg tega bi bil prehod na brezpapirno poslovanje za večino prodajalcev zelo drag, zaradi česar jim kar ustreza, da večina strank ni obremenjena s tem, da bi bili vsi skupaj bolj ‘okolju prijazni’.

Ob tem ne gre pozabiti na to, da medtem ko večina kupcev račun, ko ga dobi, hitro zavrže in do njega pravzaprav nima nobenega pravega odnosa (razen če je davčni zavezanec), trgovci skrbno shranjujejo podatke kupcev. Med najbolj cenjenimi so elektronski naslovi kupcev in njihove telefonske številke, ki jih trgovci vestno uporabljajo za obveščanje o akcijah in druge oblike direktne promocije. Če že trgovci dobijo naše elektronske naslove, zakaj ne bi imeli potem pravice zahtevati od njih, da nam izstavijo račun po elektronski pošti in ne v tiskani obliki? Ta način bi omogočil uporabnikom sodobnih bančnih poti, da enostavno in brez dodatnih obremenitev ohranjajo evidenco vseh transakcij in nakupov. Nekateri spletni trgovci in drugi ponudniki različnih storitev to opcijo že ponujajo, a so bolj izjeme kot pravilo na trgu. Koliko let – ali celo desetletij – bo trajalo, da bo večina prešla na brezpapirno izstavljanje računov?

  • Share/Bookmark

Kraške občine skrbijo vodni viri, uničeni zidovi in kmetijska zemlja

V začetku meseca je Agencija republike Slovenije za okolje (Arso) zaključila enomesečno razgrnitev poročila o vplivih na okolje in osnutka okoljevarstvenega soglasja za plinovod M6 Ajdovščina-Osp. Na oboje je prejela precej pripomb občin, agrarne skupnosti, posameznikov in okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG), ki je vložila tudi zahtevo za stranko v postopku.

V Agrarni skupnosti vasi Merče in Plešivica poudarjajo, da osnutek okoljevarstvenega soglasja za plinovod ne navaja, kako bodo člani AS, ki že stoletja skrbijo za ohranjanje kraške krajine, nadzirali vrnitev območja posega v prejšnje stanje in

Foto: Bogdan Macarol

KRAS > Večina odklanja gradnjo plinovoda.

Okoljevarstvena organizacija AAG opozarja, da bodo načrtovalci z izgradnjo plinovoda v več točkah kršili zakon o varstvu narave, saj bodo po nepotrebnem z ogromnimi količinami plina obremenjevali okolje, kar škoduje trajnostnemu razvoju. Namesto uvajanja obnovljivih virov energije (posebno sončne) povečali porabo fosilnih goriv, s čimer kršijo tudi evropsko direktivo, ki je zapovedala svojim članom zmanjšanje rabe fosilnih goriv za 20 odstotkov in povečanje rabe obnovljivih virov energije za 20 odstotkov. S hudimi posegi v zavarovana in nezavarovana območja in s tem degradacijo krajine ter kulturne in naravne dediščine onemogočili prebivalcem trajnostni turistični razvoj, kot nujno ekonomsko kategorijo tega področja.

“Država svojo investicijo v plinovod M6 zagovarja, češ da bo plinovod sežanski občini nudil pozitiven daljinski vpliv. A iz poročila je moč ugotoviti, da bodo Kras s tem posegom degradirali. Poročilo namreč ugotavlja zelo velike negativne vplive posega na rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe, na varovana območja Natura 2000, na naravovarstveno in ekološko pomembna območja ter na kakovost krajine in njen značaj, zlasti v času gradnje,” so v pripombe in stališča zapisali na Občini Sežana.

Vlada preslišala mnenje občine

Sežanska občinska uprava je ob tem vnovič opozorila, da je v okviru javne razgrnitve državnega prostorskega načrta (DPN) za traso plinovoda občina večkrat predlagala iskanje drugačnih rešitev, vendar jih pripravljavci DPN doslej niso upoštevali, vlada pa je negativno mnenje Občine Sežana povozila s sprejemom akta.

Med drugim je sežanska občina poudarila, naj z odlaganjem presežnega materiala zaradi izkopa in vgradnje plinovodne cevi izvajalci ne obremenjujejo območja občine. Opozorili so tudi na veliko požarno ogroženost v naravi in na varnostne ukrepe, ki bi ob gradnji plinovoda in kasneje, v času obratovanja, naravo, ljudi in premoženje primerno ščitili pred požari ali eksplozijami.

Za dve občini je plinovod sporen

“V osnutek okoljevarstvenega soglasja načrtovalci niso vključili dodatnih ukrepov za varstvo krajine, ki nalagajo ohranjanje vseh prvin naravne krajine in krajinskih elementov v vseh delih krajine sežanske občine in ne zgolj na območju kulturne krajine Lipice,” so zapisali v upravi občine. Od investitorja pričakujejo še redno vzdrževanje makadamskih poti, ki bodo vodile do plinovoda, ter terminski plan izgradnje posameznih odsekov trase plinovoda.

“Stališča nismo spremenili, plinovod je za našo občino na celotni trasi sporen”, so odločni v Sežani.

Arso je v času javne razgrnitve dokumentacije prejela mnenja in pripombe tudi iz Občine Hrpelje-Kozina. “Gradnja plinovoda je za Občino Hrpelje-Kozina nepotrebna in pomeni drastičen poseg v občutljiv prostor naše občine,” sporočajo iz Hrpelj in s Kozine. Nasprotovanje plinovodu M6 so skupaj s krajevnimi skupnostmi že argumentirano predstavili na dosedanjih razpravah in razgrnitvah v času priprave DPN.

Premalo zaščite kmetijske zemlje

Okoljska organizacija AAG je hkrati z zahtevami za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja podala tudi pripombe na razgrnjeno dokumentacijo. “O zahtevah še nismo odločali. Obravnavamo jih v skladu z določili zakona o varstvu okolja in zakona o splošnem upravnem postopku,” sporočajo z Arso. Predsednik AAG Vojko Bernard pravi: “Da bi nas Arso vključil kot stransko v postopku, s čimer lahko dajemo soglasja k dokumentaciji, si bo seveda vzel čas ali nas bo zavrnil, vendar bomo vztrajali in se po potrebi pritožili na ministrstvo in na sodišče.”

“Najbolj kritična točka na trasi plinovoda je zagotovo del trase, ki prečka Vrhpoljsko polje, in del trase pri Beki, kjer je plinovodna cev od vasi oddaljena samo 80 metrov,” izpostavljajo v Hrpeljah. Menijo, da bi se trasa plinovoda temu polju lahko izognila. Prepričani so še, da načrtovalci dajejo premajhen poudarek zaščiti kmetijskih zemljišč. Izpostavljajo vodni vir z območja Velikega Gradišča pri Vrhpolju: “Izvajalci se morajo zavezati, da z gradnjo ne bodo ogrozili tega vodnega vira, ki napaja lokalni vodovod.”

Sicer pa Občino Hrpelje-Kozina skrbijo tudi lokalne ceste in poti. “Zaradi vibracij in obremenitve s tovornjaki in drugo težjo mehanizacijo med gradnjo je potrebno izdelati kataster stanja lokalnih cest in poti pred posegom in po posegu ter oceniti posledice. Enako velja za grajene objekte ob cestah, zlasti v strnjenih naseljih Beka in Vrhpolje. Izvajalec se mora obvezati, da bo poškodbe saniral,” sklenejo.

V boj proti tudi agrarne skupnosti in zasebniki

V knjigo pripomb so podali mnenja in pripombe tudi Agrarna skupnost (AS) Vrhpolje ter dve fizični osebi.

Zahtevo za vstop v postopek pa je na Arso pravočasno vložilo pet zasebnikov, nevladna organizacija AAG, ki zastopa interese 17 krajanov oziroma lastnikov zemljišč na območju Plešivice, in Agrarna skupnost vasi Merče in Plešivica, ki zastopa interese svojih članov.

V slednji menijo, da poročilo o vplivu na okolje v več točkah ne upošteva zakona o varstvu narave. Tako niso bile razgrnjene različice trase, temveč ena sama, brez utemeljitve, zakaj je ta boljša od drugih. Naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov so izdelovalci utemeljili na napačnih virih ali pa pripravljavci virov niso preverili na terenu, menijo v agrarni skupnosti, kjer so kot primer navedli nejasne navedbe za območja, porasla z brinjem, in tista, ki jih zasedajo značilni suhi kraški travniki. Pogrešali so tudi popis kraških suhozidov, ki vplivajo na stanje habitatov.

PRIMORSKE NOVICE 26.11.2013

LEA KALC FURLANIČ

  • Share/Bookmark

Društvo za varstvo okolja Bled vas vabi na predavanje

Društvo za varstvo okolja Bled
vas vabi na predavanje
foto Tomi Lombar

image
ETIKA, VREDNOTE IN ODGOVORNOST
mag. Mimi Zajc
Družbena dogajanja, dejanja najvišjih
predstavnikov države, ravnanja
gospodarstvenikov in bankirjev, ki delujejo v
nasprotju z načeli etike in morale, nekateri
izmed nas občutijo kot krivico, drugi kot
priložnost za hiter zaslužek. Ljudje pogosto
menijo, da toka dogodkov posameznik ne more
spremeniti.Na predavanju bo predstavljen pogled
na etiko in vrednote (predvsem v javnem
sektorju), prikazani bodo koraki za gradnjo
zaupanja v javne ustanove, seznanili se boste s
pojmoma etična infrastruktura in nacionalni
sistem integritete, kateri pravni predpisi
vsebujejo zahtevo po etičnem ravnanju, s
problemi izgradnje politične volje za ponovno
vzpostavitev etike in vrednot v družbi.
Predavanje bo v četrtek, 28.11.2013,
ob 18h, v Knjižnici Bled
www.zavest.net


Okoljska predavanja v knjižnici Bled finančno podpira tudi Občina Bled 

 

ETIKA, VREDNOTE IN ODGOVORNOST

V naših življenjih je stremljenje za zagotavljanje vedno novih in boljših materialnih dobrin pridobilo mesto, ki je iz naše zavesti pregnalo vprašanja o pomenu obstoja življenja in smisla bivanja posameznika in družbe. Veliko se nas zaveda, da temeljne človekove vrednote, ki so bile sestavni del posameznikovega in družbenega ravnanja v preteklosti, v sedanjem času ne pomenijo več veliko; zavedamo pa se tudi, da je potrebno ponovno vzpostaviti delujoč sistem vrednot, ki bodo sprejemljive in jih bomo zato spoštovali kot neizogiben del prosperitete posameznika, družine, družbe in države.

Družbena dogajanja, dejanja najvišjih predstavnikov države, ravnanja gospodarstvenikov in bankirjev, ki delujejo v nasprotju z načeli etike in morale, nekateri izmed nas občutijo kot krivico, nekateri kot priložnost za hiter zaslužek, drugi menijo, da toka dogodkov posameznik ne more spremeniti.

Zato bo na predavanju predstavljen pogled na etiko in vrednote (predvsem) v javnem sektorju, prikazani bodo koraki za gradnjo zaupanja v javne ustanove, seznanili se boste s pojmoma etična infrastruktura in nacionalni sistem integritete, kateri pravni predpisi že vsebujejo zahtevo po etičnem ravnanju, s problemi izgradnje politične volje za ponovno vzpostavitev etike in vrednot v družbi. V sklopu vrednot bo posebej predstavljena odgovornost kot vrednota posameznika in družbe. Odgovornost ni enostaven pojem in velikokrat je tudi napačno razumljen, saj se povezuje z nekaterimi drugimi pomembnimi človekovimi vrednotami predvsem v zvezi z etiko in integriteto. Je del družbene (javne) kompleksnosti, v katero se vpletajo tudi zahteve za dobro upravljanje (good governance), etično vodenje (ethical leadership) in odločanje (ethical decision making).

Vsebina bo približno naslednja, saj se bom prilagodila zanimanju publike.

    1. ETIKA IN VREDNOTE
    2. JAVNI SEKTOR
    3. KORAKI ZA GRADNJO ZAUPANJA V JAVNE USTANOVE
    4. ETIČNA INFRASTRUKTURA
    5. NACIONALNI SISTEM INTEGRITETE
    6. ZAKONODAJNI OKVIR
    7. ZAKLJUČEK – IZGRADNJA POLITIČNE VOLJE

Ob koncu predavateljica udeležence vabi k pogovoru, na katerem bomo govorili o vsebini predavanja, pa tudi o vprašanjih, ki nas zanimajo kot na primer:

- kakšno ravnanje lahko državljani pričakujemo in zahtevamo od politikov, javnih funkcionarjev in uslužbencev,

- kakšno ravnanje lahko oziroma moramo zahtevati v odnosu oblasti do državljanov in funkcioniranja države,

- kaj lahko vsak posameznik stori za povečanje etičnega delovanja družbe in večjo odgovornost

- še kaj, kar bo aktualno za vas.

  • Share/Bookmark

Lokalna prehranska samooskrba Gorenjske

S projektom želimo povečati pridelavo, predelavo in potrošnjo lokalno
pridelane hrane v lokalnem okolju. 

Cilji do leta 2018:
→ Povečanje prehranske samooskrbe, zagotoviti varno in zdravo hrano.
→ Povečati porabo lokalno pridelane hrane v gorenjski šolah in vrtcih (s
poudarkom na ekološki prehrani).
→ Povečati dostopnost lokalne ponudbe na lokalnih tržnicah in preko
mreže zbirnih centrov.
→ 2% povečanje števila kmetij, na katerih bo potekala predelava
kmetijskih pridelkov.
→ Usposobiti 140 ljudi za dela na področju pridelave in predelave.

Predvidene aktivnosti:
→ Spodbujanje večje zasaditve kmetijskih površin z zelenjavo, sadjem,
žiti.
→ Spodbujene večje predelave v okviru dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah ter v predelovalnih obratih.
→ Vzpostavitev (vsaj 3) novih obratov predelave lokalne hrane.
→ Vzpostavitev skupnega znaka za lokalno pridelano hrano, katerega
namen bo dvig kakovosti in doseganje večje prepoznavnosti gorenjskih
kakovostnih prehrambnih produktov. 
→ Vzpostavitev lokalnih tržnic (ali nadgradnja obstoječih) v vseh
gorenjskih občinah.
→ Vzpostavitev mreže zbirnih centrov za odkup lokalno pridelane hrane. 

→ Priprava lokalnih sezonskih jedilnikov, skupaj s šolami in vrtci ter
organizacija delavnic namenjenih šolskemu kuharskemu osebju za
pripravo lokalnih sezonskih jedi.
→ Vzgoja in izobraževanje otrok o pomenu lokalne prehrane tudi skozi
postavitev (vsaj 9) šolskih učnih vrtov.
→ Spodbujanja povečevanja tržnih viškov lokalno pridelane hrane z
aktivnostmi osveščanja in izobraževanja, s postavitvijo (vsaj 6)
urbanih in (vsaj 6) pilotnih vrtov po občinah, spodbujanje občanov k
pridelavi sadja in zelenjave za lastne potrebe.

Pri izvajanju projektnih aktivnosti bo vodilo doseganje visoke kakovosti, s
poudarkom na ekološkem načinu pridelave oziroma predelave.

Ciljna skupina: Občine Gorenjske, kmetijski pridelovalci, živilsko-
 
predelovalni obrati, nosilci dopolnilnih dejavnosti, vzgojnoizobraževalne
ustanove (šole,vrtci), lokalno prebivalstvo.

→ Partnerstvo: Razvojna agencija Sora – nosilec; LAS loškega
pogorja; Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Kranj;
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj; Razvojna agencija
Zgornje Gorenjske RAGOR; BSC Kranj; Biotehnični center Naklo;
JZ TNP; Kmetijske zadruge (KGZ Škofja Loka); AlpeAdriaGreen,
Društvo Sorško polje

image

http://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

  • Share/Bookmark

ŽURNAL 24 – Investirali bi, toda … Zapleti. Investitor v smučišče: Tudi v tujini se najdejo posebneži.

 

Investirali bi, toda …

Zapleti. Investitor v smučišče: Tudi v tujini se najdejo posebneži.

Maja Kalan / Ljubljana

Dokaz absurdnega delovanja države je usoda bazena za zasneževanje na Pokljuki. (Foto: nik rovan)

"Pri našem projektu nismo imeli težav z varstvom okolja ali zapleteno zakonodajo, tu je šlo bolj za posameznike, ki so imeli nerazumne apetite ali pa so nagajali iz principa," o zamiku gradnje smučišča 2864 v Bohinjski Bistrici praviBoštjan Čokl iz podjetja MPM Engineering. "Če imate opravka s sto ljudmi, se bo vedno našel nekdo, ki povzroča težave, takšne so tudi izkušnje iz tujine," poudarja Čokl in dodaja, da njihovega projekta niti ne vidi kot problematičnega z vidika dolgotrajnosti postopkov.

Pokljuški absurd

Čoklu se zdi hujši primer pokljuški, kjer bo vodno zajetje za zasneževanje biatlonskih prizorišč najverjetneje treba zasuti. "Če država na neki točki podpre tako velik projekt, kot je bila gradnja športnega centra na Pokljuki, bi pričakovali, da tudi ob spremembah nekega zakona ohrani to podporo," ocenjuje Tomaž Šušteršič iz Smučarske zveze Slovenije.

  • Kje padajo polena pod noge:

    Sedmo leto že teče od začetka projekta obnove stadiona za Bežigradom, investitor Joc Pečečnik pa zaradi nasprotovanja stanovalcev Fondovih blokov še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja.

    Na smučišču 2864 v Bohinjski Bistrici, kjer naj bi po prvotnih napovedih smučali decembra lani, bo to očitno mogoče šele pozimi 2014/15. Za razlastitev lastnikov zemljišč je moral državni zbor spremeniti zakon.

    Deset let in pet različnih odločb agencije za okolje je bilo potrebnih od ideje do tega, da vetrne elektrarne Volovja reber ne bo.

    Zaradi novega zakona o Triglavskem narodnem parku bo morala Smučarska zveza Slovenije zasuti leta 2009 zgrajeno vodno zajetje za zasneževanje prizorišč tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu.

Priznava sicer, da jih je sprememba zakona o Triglavskem narodnem parku nekoliko "prehitela". Kljub temu pa meni, da se tako pomembni dogodki, kot so decembrske tekme svetovnega pokala v biatlonu, ne bi smeli tako postavljati pod vprašaj. "Da nisi samo udeleženec, temveč tudi organizator tekme svetovnega pokala, pomeni tudi pritok določenega denarja, ki se vrača neposredno v reprezentančni šport," poudarja Šušteršič.

Nov poskus z vetrnicami

Po propadu projekta vetrnic Elektra Primorska na Volovji rebri se gradnje vetrne elektrarne Senožeška brda loteva Aleš Musić iz podjetja Vepa. "V Avstriji na primer postopek umeščanja podobnega parka vetrnic traja približno tri leta od pobude do gradnje. Če bi nam to uspelo v Sloveniji, bi bil zelo vesel," pravi Musić. Vepa se je s krajani, ki živijo v bližini načrtovanega parka, večkrat sestala, glavni nasprotnik pa je organizacija Alpe Adria Green, ki zahteva dvokilometrsko oddaljenost vetrnic od naselij. "Istočasno se dogaja, da krajani v nabiralnike prejemajo anonimna pisma z zastrašujočimi navedbami o škodljivosti. To se mi zdi licemerno," še pravi Musić in dodaja, da je treba biti v Sloveniji predvsem zelo optimističen, kadar se lotevaš takšnih projektov.

aag2_NEW

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Žurnal24

ga. Maja Kalan

Predmet: Prosimo za objavo v skladu s pravico do odgovora na vašo objavo 23.nov. 2013, str. 10

Alpe Adria Green (AAG), mednarodna organizacija za zaščito narave in ljudi po 72. členu ustave, je omenjena v prispevku (Žurnal24, 23.11.2013, str. 10) o načrtovanju vetrne elektrarne (vetrnega parka do 40 vetrnic po 100 m višine) na Senožeških brdih. Gre za stavek: ”Vepa se je s krajani, ki živijo v bližini načrtovanega parka, večkrat sestala, glavni nasprotnik pa je organizacija Alpe Adria Green, ki zahteva dvokilometrsko oddaljenost vetrnic od naselij.” Ta informacija o AAG je neresnična. Krajani sami zahtevajo 2 km oddaljenost, prav tako pa tudi Krajevna skupnost Senožeče, v kateri so vsa naselja, ki so v bližini Senožeških brd. V tako minimalno oddaljenost gredo tudi zahteve prebivalcev in strokovnjakov po svetu. Krajani so v času javne razgrnitve plana (do 9. sept. 2013) to razdaljo tudi pisno zahtevali in predložili utemeljitve, ki se nahajajo na Direktoratu za prostor (http://www.dpa.mzip.gov.si/doc/PVE%20Senozeska%20brda_ANALIZA%20SMERNIC.pdf). AAG je v tem času, v skladu s svojimi načeli, podprla krajane. Krajani pa so svoje nasprotovanje večinsko potrdili še s podpisi. Ponovno pa so 2 km oddaljenost krajani zahtevali na omenjenih sestankih VEPA z njimi, kjer AAG ni bila prisotna. Za hribovit svet, kakršna so Senožeška brda, v svetu priporočajo celo oddaljenost 3 km in več. Obstoječa vetrnica na Griškem polju pri naselju Dolenja vas je oddaljena 850 m od prvih hiš in stanovalci zaradi nje pogosto ne morejo spati ali pa jih zbuja sredi noči. To je hudo kršenje 72. člena Ustave in kršenje človekovih pravic, pravice do mirnega počitka, ki jo zagovarja tudi mednarodna zdravstvena organizacija WHO. Ogorčenje krajanov je razumljivo, če jim nekdo vsiljuje projekt, ki bi jim bistveno poslabšal bivalno okolje do nevzdržnosti, poleg tega pa uničil še krajino Senožeških brd, ki je po njihovih načrtih v naravnem stanju kot je sedaj del turističnega razvoja, kar je opredeljeno v občinskih smernicah. Zakaj, kljub jasnemu pisnemu in podpisanemu nasprotovanju velike večine krajanov, VEPA d.o.o. ne preneha z vsiljevanjem tega projekta prebivalcem pa jo je treba posebej vprašati.

Za vse potrebne informacije smo vam na voljo!

Lep pozdrav!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

  • Share/Bookmark

Nuklearka v stanju vroče zaustavljenosti, motnjo v merilnem sistemu odpravljajo???

 

Vir / Avtor:  Dnevnik / Administrator

23. november 2013

Krško -  Nuklearna elektrarna Krško (Nek), ki se je zaradi neustreznega delovanja novega merilnega sistema temperature reaktorskega primarnega hladila pri prehajanju na polno noč davi samodejno zaustavila, je v stanju vroče zaustavljenosti. Nuklearka je pripravljena za vrnitev v omrežje, njeni strokovnjaki pa izvajajo diagnostiko in motnjo odpravljajo.

(Foto: Tomaž Skale)

Predsednik uprave Neka Stane Rožman je v današnji izjavi za javnost povedal, da je bil njihov cilj nuklearko, ki je bila po torkovi vključitvi v elektroenergetsko omrežje po zadnjem remontu davi že stabilizirana in je delovala z 90-odstotno močjo, pripeljati do polne zmogljivosti.

Kljub temu, da so bili vsi kazalci delovanja nuklearke normalni, brez odstopanj in na ravni pričakovanj, pa je nekaj pred peto uro zjutraj prišlo do njene samodejne zaustavitve. To je povzročilo proženje ene od reaktorskih zaščit, vendar ne zaradi kakšnih zunanjih napak, temveč zaradi elektronske ali električne kratkotrajne motnje v elektronskem tokokrogu zaščite, je pojasnil.

Ko bodo omenjeno diagnostiko opravili in zagotovili, da se ne bo več pojavljala, bodo nuklearko predvidoma do začetka novega tedna vrnili v elektroenergetsko omrežje, je napovedal.

Po Rožmanovi besedah gre za povsem nov merilni sistem nadzora in proženja reaktorske zaščite, ki so ga v Neku vgradili letos in ne za kakšno dotrajano opremo. Vir motnje so že ugotovili, a jo morajo še potrditi in odpraviti, je dodal ter poudaril, da do kakršnih vplivov na okolje ni prišlo ter da je to "izven vsakršnega vprašanja".

Da pri vračanju nuklearke na polno moč, ki je sicer potekalo tekoče in brez težav, prihaja do takih zapletov, ni običajno. Težave se lahko pojavijo le pri novih in kompleksnih sistemih, je pristavil.

Pri tem je opozoril predvsem na drobne nejasnosti pri uvajanju novih sistemov, kot so njihova pravilna nastavitev, slab stik, elektronska napaka in podobno. Nekaj, na kar so sicer bili pozorni, a se jim je kljub temu prikradlo, je ocenil.

Kot je še zagotovil Rožman, davišnja samodejna zaustavitev ne bo povzročila kakšnih dodatnih stroškov ali izgube pri delovanju nuklearke.

Iz Neka so davi sporočili, da je omenjeno zaustavitev povzročilo neustrezno odzivanje elektronike zaščitnega sklopa reaktorja in sicer tistega, ki je povezan z novo vgrajenim sistemom za merjenje temperature reaktorskega hladila. Zaustavitev ni v nobenem primeru povezana s stanjem elektrarne, vsi parametri elektrarne pa so bili ob zaustavitvi na normalnih vrednostih.

 

http://www.radioaktivnost.si/ewsmambo/EWS/POZDRAV/24ur/GMA_graf_Krsko-NEK.png

  • Share/Bookmark

NAMENITE 0,5% VAŠE DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

 
SPOŠTOVANI:
Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:
-članarin
- od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi

Kot posamezniki (dohodninski zavezanci) lahko del svoje dohodnine (0,5%) namenite komur želite. V spisku upravičencev je tudi naša  organizacija Alpe Adria Green. Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239. Sicer bo šel ta del vaše dohodnine (0,5 %) v državno blagajno. Na spisku upravičencev so v glavnem društva, ki imajo podeljen status v javnem interesu in katerega ima tudi Alpe Adria Green.

Vašo namero lahko tudi uredite prek sistema e-Davki na spletni strani http://edavki.durs.si ali na davčnem uradu RS v vašem kraju. Ne pozabite: poleg naše davčne številke morate imeti s seboj še svojo davčno številko. Rok za oddajo za tekoče leto je do 31.12. v preteklem letu, če pa ta rok zamudite, se bo vaša namera upoštevala pri naslednjem obračunu.

In, ker nikoli ni prepozno, apeliram na vse, ki imate radi naravo in okolje, da del svoje dohodnine namenite naši organizaciji, ki se ukvarja z varovanjem narave, okolja in zaščito zdravja ljudi, predvsem pa želimo ohraniti zdravo okolje in naravo za naše otroke, ki so naše največje bogastvo.
HVALA ZA VAŠ PRISPEVEK!

ZAKONODAJA DOLOČA, DA LAHKO NAMENITE 0,5%  DEL SVOJE DOHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIZACIJAM NAMESTO, DA  BI CELOTNO DALI DRŽAVI, S TEM VI NE IZGUBITE NIČ, NAM PA OMOGOČITE DA ZAŠČITIMO OKOLJE IN NARAVO ZA BODOČE GENERACIJE!

V KOLIKOR ŽELITE DEL DOHODNINE NAMENITI AAG, STISKAJTE OBRAZEC, TER GA IZPOLJENEGA POŠLJITE ALI DOSTAVITE VAŠI UPRAVNI ENOTI, ZA VSE KI PA POSLUJETE PREKO PORTALA E-DAVKI PA LAHKO TO STORITE PREKO POVEZAVE:  http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx,

TA OBRAZEC SI LAHKO NATISNETE, ALI PA VAM GA LAHKO POŠLJEMO TUDI PO E-POŠTI, ČE TO SPOROČITE NA E-NASLOV: alpeadriagreen1@gmail.com

Dohodnina - zahteva

Natisnjeni obrazec izpolnite ter podpišite. Pošljite ga na davčni urad.

OTROŠKA IGRICA  – FUJ SMRDI

S pomočjo zbranega denarja iz dohodnine izvajamo akcije osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov.

Našim najmlajšim skozi akcijo osveščanja skušamo približati gozd kot življenjski prostor mnogoterih živali in rastlin, katerega človek s svojo dejavnostjo velikokrat onesnaži. Pokažemo jim, da je čist gozd prijazen do živali, rastline se bohotijo in človek je v takem gozdu nagrajen. Skozi gledališko igrico gozd simbolično očistimo, smeti spravimo v čudežno vrečo. Kam s čudežno vrečo pa  spretno prikažejo sodelavci komunalnega podjetja. Prikažemo pomen zbiranja odpadkov in pravilen način ločevanja.

Program aktivnosti:

1. Kratek pozdravček z nagovorom o gozdu in o smeteh

2. predstava Fuj smrdi

3. Zahvala, ker so temeljito očistili gozd, podelitev jabolk in povabilo k poslušanju strica smetarja

4. Nagovor sodelavca kumonalnega podjetja, s prikazom ločevalnih zabojnikov in s povabilom na ogled smetarskega vozila in konkretnega prikaza ločevanja odpadkov (torej kam s čudežno vrečo)

O igrici:

Najlepše se je igrati v gozdu. Med jagodami, pri potočku z ribicami in tam, kjer pojejo ptički. Tudi medvedka Miško in Bučko imata svoj najljubši kotiček blizu čebelnjaka. Nekega dne pa ugotovita, da so čebelice in ptički odleteli, da ni več ribic v potočku, niti zajklje in mravljic ni nikjer. Celo jagod ni več. Nekaj je narobe. Nekaj tako zelo smrdi. Se je Miško pokakal? Ne, ljudje, ki prihajajo v gozd, so pustili cel kup smeti za seboj.

Bo Mišku in Bučku uspelo očistiti gozd?

Po igrici bodo dobili jabolka in prisluhnili sodelavcu komunalnega podjetja.

Stric smetar jim bo pokazal kako se zbirajo odpadki,  sodelovali bodo pri ločevanju odpadkov – ugotavljali bodo kam gre kakšen odpadek in si temeljito ogledali smetarsko vozilo.

Jabolka pa bodo pojedli na poti domov.

image

Igrica Fuj smrdi

image

Jabolka in nagovor Strica smetarja

image

Kam s čudežno vrečo? Ogled smetarskega vozila in ločevanja odpadkov

image

Otroci sodelujejo pri pobiranju smeti

image

…. In poslušajo Strica smetarja

image

Pri otoku za ločevanje odpadkov

image

Skupinska slika pred smetarskim vozilom

Namenite del dohodnine, ki bi jo dali državi,   “Za prihodnost naših otrok!”

HVALA!

http://imisije.files.wordpress.com/2013/01/aag-celota.jpg?w=694&h=62

Z NAKUPI ALI POTOVANJI, KI JIH BOSTE IZBRALI NA TEJ SPLETNI STRANI BOSTE DONIRALI TUDI ALPE ADRIA GREEN. AAG IMA PODPISAN SPORAZUM, Z DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings – DA DONIRA AAG-ju DOLOČEN % OD VREDNOSTI VSAKEGA NAKUPA ALI POTOVANJA, KI BODO REALIZIRANIVEČ NA SPLETNI STRANI: http://www.dubli.com/M03XY

http://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/10/aag-reklama.jpg?w=620

  • Share/Bookmark

OBVESTILO ZA MEDIJE – Papir Servis član Skupine Krater

aag2_NEW

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Državljanska pobuda Vevče Ribiška družina Vevče

Civilna iniciativa Polje Iniciativa PO 843

Civilna družba Sp. Kašelj – Podgrad – Zalog Civilna družba Zadobrova

Ulični odbor Vevške ceste Ulični odbor Slape

Vevče, Jesenice: 20. november 2013

OBVESTILO ZA MEDIJE

ZADEVA: Papir Servis član Skupine Krater

Spoštovani,

civilne družbe v Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana, Ribiška družina Vevče in Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green in krajani v Četrtni skupnosti Polje, podajamo naslednjo izjavo za javnost:

S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je razsodilo, da se okoljevarstveno dovoljene, št. 35472-202/2012-6, z dne 21. 2. 2013, odpravi in se zadevo vrne Agenciji Republike Slovenije za okolje v ponovni postopek, smo zelo zadovoljni. Krajanom živečim na območju Četrtne skupnosti Polje se je povrnilo upanje v pravno državo in evropski pravni red.

Ogorčeni in razočarani smo nad raznimi neresničnimi, zavajajočimi in socialno nestrpnimi, ter diskriminatornimi članki, ki jih širijo mediji, ki so v lasti Skupine Krater, med katere spada tudi podjetje Papir servis.

V Četrtni skupnosti Polje MOL živi preko 18.000 prebivalcev, samo na območju Vevč jih živi okoli 5.000 in ni nam vseeno, v kakšnem okolju živijo ti ljudje.

Dejavnost, ki jo izvaja Papir servis ne sodi v stanovanjsko naselje. Civilne družbe, Ribiška družina Vevče, AAG in krajani smo vse od 21. 2. 2013 nasprotovali, da bi dejavnost Papir servisa prišla iz enega stanovanjskega naselja (Moste) v drugega (Vevče). Nihče nima nič proti podjetju Papir servis, ne proti Skupini Kratar, ki jo vodi Martin Odlazek, še najmanj pa proti zaposlenim, bodisi v Skupini Kratar (teh oseb naj bi bilo okoli 800, od tega 300 invalidov), bodisi proti zaposlenim v podjetju Papir Servis (zaposlenih naj bi bilo 175 oseb od tega 1/3 invalidov).

Zavajanje javnosti je tudi glede predpisov, saj mora država že na podlagi 72. člena Ustave RS, ki pravi: »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti…..«, zagotoviti to pravico. Ravno tako se morajo upoštevati predpisi, ki jih imamo v Sloveniji in direktive Evropske unije.papir servis

Slovenija je država članica Evropske unije in predpisi, ki veljajo v Evropski uniji veljajo tudi v Sloveniji, eni so zavezujoči, drugi pa priporočljivi. Kljub temu, da v slovenskem pravnem redu ni kakega predpisa, to ne pomeni, da se lahko krši evropske direktive, ker veljajo za vsako državo članico in ob vstopu v unijo smo se tega tudi zavedali in obvezali, da bomo kot država članica spoštovani evropsko zakonodajo, mednarodne pogodbe, ki jih ratificiramo. Torej izgovorov in sprenevedanja tu ni.

Nad člani civilnih družb se izvajajo najrazličnejši pritiski, da so oni krivci za nastalo situacijo, kar v celoti zavračamo. Civilne družbe od izdaje OVD konec februarja 2013 nasprotujemo, da bi se dejavnost Papir Servisa izvajala na območju Vevč. Njihovo vodstvo in tudi vodstvo Skupine Krater je to vedelo in je kljub temu vztrajalo, da se preselijo na območje, ki je poplavno, komunalno neurejeno, brez ustrezne infrastrukture, saj gre za stanovanjsko naselje in neposredno bližino reke Ljubljanice.

Delavci Papir servisa, ki so (če so) ostali brezposelni, imajo popolnoma enake pravice, kot tisti delavci, ki so izgubili službe kjer koli v Republiki Sloveniji. Špekulacije, da edino Skupina Krater zaposluje invalide so napačne in zelo zavajajoče. Težkih invalidov se sploh ne zaposluje, ker je to nedostojanstveno in v neskladju z vsemi predpisi in predvsem s Temeljno listino o človekovih pravicah.

Še bolj pa smo ogorčeni, ko se v medijih v lasti Skupine Krater pojavljajo zapisi, kako člani civilnih družb in krajani nazdravljamo s šampanjcem, ker je Papir servis zaprl enega izmed svojih obrat v Ljubljani oziroma v Sloveniji. Gre za popolno laž in željo, da bi se krajane in člane civilnih družb, člane ribiške družine in člane AAG prikazalo kot barbare.

Kakšno pravno ali upravno pot bo podjetje Papir servis izbralo pri iskanju OVD oziroma začasnih rešitev, je stvar podjetja in ne širše javnosti, nikakor pa ne civilnih družb. Dejstvo je, da dejavnost, ki jo izvajajo ne more in ne sme biti v stanovanjskem naselju.

Dejstvo pa je tudi, da je direktor Skupine Krater imel že avgusta 2012 z županom MOL pogovore o selitvi te dejavnosti na Barje. Zakaj do dogovora ni prišlo, ni stvar civilne družbe, niti ne krajanov, niti ne Ribiške družine Vevče, niti ne Alpe Adria Green. Je pa naša stvar postala takoj v trenutku, ko je ARSO izdal OVD in umestil dejavnost tega podjetja v okolje, v katero ne sodi.

Nespoštovanje Evropske zakonodaje na področju okolja, kljub temu, da nevladne organizacije opozarjamo na izredno velike probleme v Sloveniji, pa obe instituciji (ARSO in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) zavestno kršita in dovoljujeta, da smo pri vsem tem najbolj prizadeti ljudje, je odločitev Upravnega sodišča povsem na mestu. ARSO in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje imata sedaj možnost, da popravita to napako. Vsi, ki smo v postopku pritožbe na OVD sodelovali, smo obe institucije opozorili, da je v OVD preko 48 napak oziroma kršitev slovenske in evropske zakonodaje ter nespoštovanja mednarodnih pogodb. Toda naša opozorila in argumente so v celoti zavrgli oziroma zavrnili. Tako nam ni preostalo drugega, kot da se obrnemo na sodišče in na Evropsko komisijo.

Civilne družbe v                                                   Predsednik Alpe Adria Green:

Četrtni skupnosti Polje                                                               Vojko Bernard

 

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

- od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

- od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

  • Share/Bookmark

Prihodnost biatlona na Pokljuki pod velikim vprašajem

SZS doslej izgubila vse bitke s sodnimi mlini glede vodnega zajetja za zasneževanje prizorišč biatlonskih tekmovanj.

J. P., Delo.sitor, 19.11.2013, 13:40

Prihodnost biatlona na Pokljuki pod velikim vprašajem

So nadaljnje decembrske biatlonske preizkušnje na Pokljuki res vprašljive? Foto: Matej Družnik/Delo

Rudno polje – Smučarska zveza Slovenije, ki je stoodstotni lastnik športnega centra na Rudnem polju na Pokljuki, je do zdaj izgubila vse bitke s sodnimi mlini v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za vodno zajetje za zasneževanje prizorišč tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu. Nadaljnja izvedba decembrskih preizkušenj na Pokljuki je pod velikim vprašajem, poroča STA.

Pokljuških prirediteljev ne skrbi izvedba tekme v tej zimi, ko bo prireditev na koledarju IBU izjemoma marca, ko je snežna odeja na Pokljuki vselej debela, v klasičnem decembrskem terminu pa bi bil pokljuški spektakel brez umetnega snega vsako sezono vprašljiv.

Izvirni greh o vodnem zajetju se je po besedah predsednika Zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije Petra Zupana zgodil že pri pripravi projektne dokumentacije skupno deset milijonov evrov vredne investicije, ki je oktobra 2009 po letu dni gradnje vzniknila na Rudnem polju. »Takrat nam je arhitekt svetoval, da lahko soglasje za vodno zajetje pridobimo v postopku pridobivanja spremembe gradbenega dovoljenja. Zanesljivo z vodnim zajetjem, kot smo ga zgradili, ne bi bilo niti najmanjših težav in zapletov, če bi soglasje iskali še po starem zakonu o Triglavskem narodnem parku, vendar smo zamudili rok, v tem času je bil sprejet nov zakon in od soglasja smo se lahko poslovili,« je pojasnil Zupan.

Upravljavci športnega centra so tako za zdaj izgubili prav vse bitke pred sodnimi organi za legalizacijo vodnega zajetja. Okoljevarstveniki kot stranka v postopku so ves čas nasprotovali prevelikemu vodnemu zajetju za zasneževanje, za nameček pa so prejeli še negativni sklep inšpekcije, njegova končna posledica pa je zasutje zajetja do dovoljenih okvirov, v izmerah 1400 kvadratnih metrov in 1400 kubikov, kar pa ne zadošča za zasneževanje. V postopku izdaje naravovarstvenega soglasja sta sodelovali okoljski nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) ter Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki sta prepričani, da je akumulacijski bazen črna gradnja, ki bi jo morali odstraniti, okolico pa sanirati.

»Športni center Pokljuka ima uporabno dovoljenje, razen za vodno akumulacijo v trenutnih izmerah. Na podlagi zakona na območju TNP ni možno graditi drugega kot napajalnika za živino, kar je bil vzrok negativne odločitve na sodišču, in je bila preprečena možnost pridobitve okoljevarstvenega soglasja, za katerega smo zaprosili in vodili tudi postopek pred sodiščem,« je pojasnil Zupan.

»V toku uporabe je prišlo do inšpekcijskega nadzora in tudi tu smo dobili zahtevek za zasutje dela neskladno zgrajene akumulacije. Ta postopek smo tudi že začeli. Seveda so bile ponudbe izvajalcev tako visoke, da moramo izvesti javno naročilo, zato je bil izbor izvajalca prekinjen in smo zaprosili za podaljšanje roka za izvedbo upravnega postopka. Trenutno še enkrat pripravljamo dokumente za vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja z argumentacijo, da bi bil del vode iz zajetja namenjen za zasneževanje, večji del kot meteorne vode pa za potrebe gašenja v visokogorju. Če s postopkom ne bomo uspešni, bomo ravnali skladno z inšpekcijsko pogodbo in zasuli del akumulacije. Seveda pa se s tem postavlja vprašanje zadostnih zalog vode za izdelavo umetna snega za čas decembrskih tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu v prihodnjih sezonah,« je opozoril Zupan.

»Ne bomo se predali, še naprej bomo delali umetni sneg, kar pa pomeni 400 do 500 cistern vode, ki jih bo treba na Pokljuko pripeljati. Če bomo jamo zasuli, to pomeni vsaj 4000 zemlje, ki jo bo treba nekje na Pokljuki odkopati in jo navoziti v to preveliko jamo in seveda potem akumulacijo prilagoditi dovoljeni kapaciteti. Postavlja pa se tudi vprašanje, kam z vso odvečno meteorno vodo, ki jo sedaj zbiramo po celotni površini parkirišč in strehe na centralnem objektu,« je še opozoril.

PRIPIS ALPE ADRIA GREEN:

JEZ ZA ZASNEŽEVANJE JE BIL NAREJEN NA ČRNO Z EU SREDSTVI – KDO BO VRNIL DENAR????

V AAG PREDLAGAMO VSEM ČRNOGADITELJEM V TNP, DA POD ŽLEBOVE NAMESTIJO  SODOVE IN ZAPROSIJO GASILSKO ZVEZO, DA JIM IZDA POTRDILO, DA JE NJIHOVA ČRNOGRADNJA V BISTVU ZBIRALNIK VODE ZA GAŠENJE, VSE OSTALO PA JE POMOŽNI OBJEKT, KI POMAGA ZBRATI ČIM VEČ VODE ZA GAŠENJE. VERJEMITE POTRDILO BOSTE DOBILI BREZ VPRAŠANJ, TAKO KOT GA JE DOBILA SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE.

Čudno, vsi bi radi pravno državo, ko pa smučarska zveza naredi čnogradnjo, pa je reakcija povsem drugačna! Ko smo v koaliciji NVO predlagali Državnemu Zboru svojo različico zakona o TNP, ki bi omogočala tudi določene izjeme jo je ta odločno zavgel z pripisom, da se NVO nimamo kaj vtikati v zakon, ki so ga pripravili strokovnjaki. Sedaj ko je zakon tu pa se ga je treba brez izjem izvajati, kot v vsaki drugi pravni državi, vsaj dokler ne pride do spremembe le tega.

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

- od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

- od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

  • Share/Bookmark