ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za Oktober, 2013


Društvo za varstvo okolja Bled vabi na predavanje – Vzdrževanje predstave o trajnostnem razvoju kot trajnosti kapitala

Predavanje bo tokrat izjemoma v torek, 22. oktobra ob 18h.


Vzdrževanje predstave o trajnostnem razvoju kot trajnosti kapitala

zemlja tck 

Predavanje bo osvetlilo strategije, s katerimi politične in ekonomske elite v spregi z mediji okvirjajo javno razpravo o trajnostnem razvoju v smeri nezmanjševanja kapitala in ohranitve dohodka za lastnike produkcijskih sredstev. Sam pojem trajnostnega razvoja je zasičen s tolikšnimi definicijami, da mu grozi brezpomenskost, kar s pridom izrabljajo različne interesne skupine. Ne gre za definirano politično strategijo, temveč za polje političnega boja, kjer na eni strani najdemo poveličevanje neoliberalne ideologije prostega trga, na primer skozi zeleno potrošništvo, na drugi strani pa zahteve po radikalnih spremembah družbenega sistema.

Peter Sekloča je domačin, rojen 1973, je znanstveni sodelavec na Univerzi na Primorskem – Znanstveno-raziskovalnem središču in docent na fakulteti za humanistične študije v Kopru. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti, Univerza v Ljubljani. Leta 2005 je na Fakulteti za družbene vede (UL) doktoriral s področja komunikologije. Za raziskovanje v okviru doktorskega študija je prejel štipendijo fundacije Marie-Curie. Je avtor številnih znanstvenih člankov. Vključen je v več nacionalnih in mednarodnih projektov.


predavanja v knjižnici Bled finančno podpira tudi občina Bled

  • Share/Bookmark

Uplinjevalnik zemeljskega plina v severnem Jadranu… kako naprej?

Pred dnevi je evropska komisija potrdila seznam prednostnih energetskih projektov za obdobje 2014–2020, ki jim bo na voljo delež sofinanciranja v skupni vsoti pet milijard in 800 milijonov evrov. Med 250 projekti jih je okoli 100 za prenos in skladiščenje plina, tudi zemeljskega. Žaveljskega, za katerega se je potegovala Italija, ni več, a se tovrstnemu terminalu na območju severnega Jadrana EU vendarle ne odpoveduje. Določa le, da naj Italija lokacijo poišče v soglasju s Slovenijo.

Lepo, toda ali to tudi pomeni, da je sporni uplinjevalnik onstran miljskega zaliva povsem pokopan? Ne, le da ne more biti deležen evropskega denarja. Da ni več na spisku, še ne pomeni, da je nad njim prepoved, in investitor, španski GasNatural, bo ta svoj interes, da ga zgradi ali da si vsaj povrne že vloženi denar, skušal uveljaviti z vsemi sredstvi, zlasti z zahtevo po čim višji odškodnini za propadli posel. In pri tem bo imela italijanska vlada, če ne bo toliko spretna, da bo dokazala goljufivost dokumentacije, s katero je investitor operiral, kar nekaj preglavic.

A pustimo to njenim skrbem in verjemimo, da so Žavlje, kot ocenjuje naš infrastrukturni minister Samo Omerzel, že »zgodovina«.

Kaj sledi zdaj? Ja, to, da mora Slovenija pristopiti k pogovorom z Italijo o tem, kje in verjetno tudi s katero tehnologijo namestiti terminal, ki ga Evropska unija hoče v severnem Jadranu. Pri tem je koristno vedeti, da je postavitev takega objekta veliko bolj v poslovnem oziroma izvoznem interesu Italije kot notranjeenergetskem, ker ima Italija zemeljskega plina za svoje potrebe že sedaj dovolj (porabi ga okoli 85 milijard kubičnih metrov na leto in bo, s prihodom »ruskega« Južnega toka čez kakšno leto, kapaciteto povečala za še dodatnih 22 milijard, kar bo povsem zadostilo tudi dolgoročno načrtovani porabi 105 milijard!). Sicer je skupni interes članic EU, da se odvisnost od ruskega plina zmanjša z alternativnimi oziroma diferenciranimi potmi dobave, in ena od najkrajših in najbolj uporabnih, zlasti za dobavitelje iz arabskega sveta, je seveda Jadran.

Sprejmimo torej ta izziv in podajmo se k iskanju čim pametnejših rešitev. In zagotovo niso pametne, če težijo h kopenskim postavitvam ter s tehnologijami, kot je predvidena žaveljska, ki so že 40 let zastarele in zato toliko nevarnejše. Obstajajo tri osnovne tipologije uplinjevalnikov zemeljskega plina: Onshore, torej kopenski terminal, kot so Žavlje ali tisti, ki ga je vsiljevala nemška TGE v Kopru, čeprav z različno tehniko uplinjevanja (prvi z uporabo morske vode, drugi z notranjim izgorevanjem); Offshore Gravity Base, ki je fiksni terminal na morju, kot je že nekaj let postavljen v Porto Viru pri Rovigu ali kot bi ga neka druga španska družba rada postavila sredi Tržaškega zaliva tik ob morski meji s Slovenijo; ter Offshore FSRU (Floating Storage Regassification unit), kar pomeni plavajočo uplinjevalno skladiščno enoto, kot jo poznajo v Livornu. Gre v bistvu za posebej predelan in uplinjevanju ter skladiščenju plina prilagojen tanker, ki je povezan z oddaljeno obalo prek plinovoda.

Zagotovo je slednja najmanj sporna rešitev, če ne drugega, onemogoča tveganja za varnost naseljenih območij in dejavnosti na kopnem, in ker je v večjih globinah, tudi zmanjšuje škodljive vplive na morje in njegov ekosistem.

A obstajata, kolikor je znano skupini strokovnjakov, zbranih v čezmejnem tehničnem omizju za uplinjevalnike v Tržaškem zalivu (gre za dvajseterico profesorjev in drugih ekspertov s področij ladjedelništva, pomorskega prava, energetike, varnosti in morske biologije, ki so s triletnim preučevanjem dokumentacije za žaveljski terminal ugotovili in utemeljili njegovo škodljivost in nesprejemljivost ter s tem prispevali k obratu mnenja lokalnih in deželnih oblasti FJK do omenjenega projekta), še dve manj invazivni rešitvi: to sta »žepni« plavajoči uplinjevalnik, kot ga na primer proizvaja norveška družba TORP, ki je zasidran sredi odprtega in globokega morja, na katerega se klasični plinski tanker priklopi ter prenese utekočinjen plin, ki ga sistem predela in prek plinovoda dostavi trgu, ali projekt, znan po imenu Triplete, ki sestoji iz tankerja novejše generacije z uplinjevalnikom na krovu in s črpalno oziroma dostavno zasidrano bojo, ki enako kot prejšnji sistem omogoči dostavo plina v naravni obliki na kopno. Slednji bi naj bil, če bi prišlo do dogovora med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, lociran v mednarodnih vodah, a čim bližje stičišču med tremi teritorialnimi vodami, ter povezan s tremi plinovodi na vse tri trge. Države bi ga upravljale skupaj z neko vrsto joit venture.

O tem sem si, v imenu omenjenega omizja, s katerim sodelujem že od njegovega nastanka, dovolil neformalno obvestiti naša pristojna ministra za okolje in infrastrukturo, Dejana Židana in Sama Omerzela, ne le v upanju, ampak kar prepričanju, da bo v to smer, ob ustrezni preveritvi povedanega in predlaganega s pomočjo domače stroke, tudi oblikovana slovenska pogajalska platforma ali kar slovenska ponudba za bližajoče se pogovore z Italijo s smiselnim povabilom tudi Hrvaške.

Odzivi bodo pokazali, ali imamo v tehničnem omizju prav oziroma ali se bo ta pobuda prijela in bo iz nje končno tudi nekaj nastalo. Srečno.

Aurelio Juri, sodelavec čezmejnega tehničnega omizja o uplinjevalnikih

  • Share/Bookmark

Uplinjevalnik zemeljskega plina v severnem Jadranu… kako naprej?

Pred dnevi je evropska komisija potrdila seznam prednostnih energetskih projektov za obdobje 2014–2020, ki jim bo na voljo delež sofinanciranja v skupni vsoti pet milijard in 800 milijonov evrov. Med 250 projekti jih je okoli 100 za prenos in skladiščenje plina, tudi zemeljskega. Žaveljskega, za katerega se je potegovala Italija, ni več, a se tovrstnemu terminalu na območju severnega Jadrana EU vendarle ne odpoveduje. Določa le, da naj Italija lokacijo poišče v soglasju s Slovenijo.

Lepo, toda ali to tudi pomeni, da je sporni uplinjevalnik onstran miljskega zaliva povsem pokopan? Ne, le da ne more biti deležen evropskega denarja. Da ni več na spisku, še ne pomeni, da je nad njim prepoved, in investitor, španski GasNatural, bo ta svoj interes, da ga zgradi ali da si vsaj povrne že vloženi denar, skušal uveljaviti z vsemi sredstvi, zlasti z zahtevo po čim višji odškodnini za propadli posel. In pri tem bo imela italijanska vlada, če ne bo toliko spretna, da bo dokazala goljufivost dokumentacije, s katero je investitor operiral, kar nekaj preglavic.

A pustimo to njenim skrbem in verjemimo, da so Žavlje, kot ocenjuje naš infrastrukturni minister Samo Omerzel, že »zgodovina«.

Kaj sledi zdaj? Ja, to, da mora Slovenija pristopiti k pogovorom z Italijo o tem, kje in verjetno tudi s katero tehnologijo namestiti terminal, ki ga Evropska unija hoče v severnem Jadranu. Pri tem je koristno vedeti, da je postavitev takega objekta veliko bolj v poslovnem oziroma izvoznem interesu Italije kot notranjeenergetskem, ker ima Italija zemeljskega plina za svoje potrebe že sedaj dovolj (porabi ga okoli 85 milijard kubičnih metrov na leto in bo, s prihodom »ruskega« Južnega toka čez kakšno leto, kapaciteto povečala za še dodatnih 22 milijard, kar bo povsem zadostilo tudi dolgoročno načrtovani porabi 105 milijard!). Sicer je skupni interes članic EU, da se odvisnost od ruskega plina zmanjša z alternativnimi oziroma diferenciranimi potmi dobave, in ena od najkrajših in najbolj uporabnih, zlasti za dobavitelje iz arabskega sveta, je seveda Jadran.

Sprejmimo torej ta izziv in podajmo se k iskanju čim pametnejših rešitev. In zagotovo niso pametne, če težijo h kopenskim postavitvam ter s tehnologijami, kot je predvidena žaveljska, ki so že 40 let zastarele in zato toliko nevarnejše. Obstajajo tri osnovne tipologije uplinjevalnikov zemeljskega plina: Onshore, torej kopenski terminal, kot so Žavlje ali tisti, ki ga je vsiljevala nemška TGE v Kopru, čeprav z različno tehniko uplinjevanja (prvi z uporabo morske vode, drugi z notranjim izgorevanjem); Offshore Gravity Base, ki je fiksni terminal na morju, kot je že nekaj let postavljen v Porto Viru pri Rovigu ali kot bi ga neka druga španska družba rada postavila sredi Tržaškega zaliva tik ob morski meji s Slovenijo; ter Offshore FSRU (Floating Storage Regassification unit), kar pomeni plavajočo uplinjevalno skladiščno enoto, kot jo poznajo v Livornu. Gre v bistvu za posebej predelan in uplinjevanju ter skladiščenju plina prilagojen tanker, ki je povezan z oddaljeno obalo prek plinovoda.

Zagotovo je slednja najmanj sporna rešitev, če ne drugega, onemogoča tveganja za varnost naseljenih območij in dejavnosti na kopnem, in ker je v večjih globinah, tudi zmanjšuje škodljive vplive na morje in njegov ekosistem.

A obstajata, kolikor je znano skupini strokovnjakov, zbranih v čezmejnem tehničnem omizju za uplinjevalnike v Tržaškem zalivu (gre za dvajseterico profesorjev in drugih ekspertov s področij ladjedelništva, pomorskega prava, energetike, varnosti in morske biologije, ki so s triletnim preučevanjem dokumentacije za žaveljski terminal ugotovili in utemeljili njegovo škodljivost in nesprejemljivost ter s tem prispevali k obratu mnenja lokalnih in deželnih oblasti FJK do omenjenega projekta), še dve manj invazivni rešitvi: to sta »žepni« plavajoči uplinjevalnik, kot ga na primer proizvaja norveška družba TORP, ki je zasidran sredi odprtega in globokega morja, na katerega se klasični plinski tanker priklopi ter prenese utekočinjen plin, ki ga sistem predela in prek plinovoda dostavi trgu, ali projekt, znan po imenu Triplete, ki sestoji iz tankerja novejše generacije z uplinjevalnikom na krovu in s črpalno oziroma dostavno zasidrano bojo, ki enako kot prejšnji sistem omogoči dostavo plina v naravni obliki na kopno. Slednji bi naj bil, če bi prišlo do dogovora med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, lociran v mednarodnih vodah, a čim bližje stičišču med tremi teritorialnimi vodami, ter povezan s tremi plinovodi na vse tri trge. Države bi ga upravljale skupaj z neko vrsto joit venture.

O tem sem si, v imenu omenjenega omizja, s katerim sodelujem že od njegovega nastanka, dovolil neformalno obvestiti naša pristojna ministra za okolje in infrastrukturo, Dejana Židana in Sama Omerzela, ne le v upanju, ampak kar prepričanju, da bo v to smer, ob ustrezni preveritvi povedanega in predlaganega s pomočjo domače stroke, tudi oblikovana slovenska pogajalska platforma ali kar slovenska ponudba za bližajoče se pogovore z Italijo s smiselnim povabilom tudi Hrvaške.

Odzivi bodo pokazali, ali imamo v tehničnem omizju prav oziroma ali se bo ta pobuda prijela in bo iz nje končno tudi nekaj nastalo. Srečno.

Aurelio Juri, sodelavec čezmejnega tehničnega omizja o uplinjevalnikih

  • Share/Bookmark

Uplinjevalnik zemeljskega plina v severnem Jadranu… kako naprej?

Pred dnevi je evropska komisija potrdila seznam prednostnih energetskih projektov za obdobje 2014–2020, ki jim bo na voljo delež sofinanciranja v skupni vsoti pet milijard in 800 milijonov evrov. Med 250 projekti jih je okoli 100 za prenos in skladiščenje plina, tudi zemeljskega. Žaveljskega, za katerega se je potegovala Italija, ni več, a se tovrstnemu terminalu na območju severnega Jadrana EU vendarle ne odpoveduje. Določa le, da naj Italija lokacijo poišče v soglasju s Slovenijo.

Lepo, toda ali to tudi pomeni, da je sporni uplinjevalnik onstran miljskega zaliva povsem pokopan? Ne, le da ne more biti deležen evropskega denarja. Da ni več na spisku, še ne pomeni, da je nad njim prepoved, in investitor, španski GasNatural, bo ta svoj interes, da ga zgradi ali da si vsaj povrne že vloženi denar, skušal uveljaviti z vsemi sredstvi, zlasti z zahtevo po čim višji odškodnini za propadli posel. In pri tem bo imela italijanska vlada, če ne bo toliko spretna, da bo dokazala goljufivost dokumentacije, s katero je investitor operiral, kar nekaj preglavic.

A pustimo to njenim skrbem in verjemimo, da so Žavlje, kot ocenjuje naš infrastrukturni minister Samo Omerzel, že »zgodovina«.

Kaj sledi zdaj? Ja, to, da mora Slovenija pristopiti k pogovorom z Italijo o tem, kje in verjetno tudi s katero tehnologijo namestiti terminal, ki ga Evropska unija hoče v severnem Jadranu. Pri tem je koristno vedeti, da je postavitev takega objekta veliko bolj v poslovnem oziroma izvoznem interesu Italije kot notranjeenergetskem, ker ima Italija zemeljskega plina za svoje potrebe že sedaj dovolj (porabi ga okoli 85 milijard kubičnih metrov na leto in bo, s prihodom »ruskega« Južnega toka čez kakšno leto, kapaciteto povečala za še dodatnih 22 milijard, kar bo povsem zadostilo tudi dolgoročno načrtovani porabi 105 milijard!). Sicer je skupni interes članic EU, da se odvisnost od ruskega plina zmanjša z alternativnimi oziroma diferenciranimi potmi dobave, in ena od najkrajših in najbolj uporabnih, zlasti za dobavitelje iz arabskega sveta, je seveda Jadran.

Sprejmimo torej ta izziv in podajmo se k iskanju čim pametnejših rešitev. In zagotovo niso pametne, če težijo h kopenskim postavitvam ter s tehnologijami, kot je predvidena žaveljska, ki so že 40 let zastarele in zato toliko nevarnejše. Obstajajo tri osnovne tipologije uplinjevalnikov zemeljskega plina: Onshore, torej kopenski terminal, kot so Žavlje ali tisti, ki ga je vsiljevala nemška TGE v Kopru, čeprav z različno tehniko uplinjevanja (prvi z uporabo morske vode, drugi z notranjim izgorevanjem); Offshore Gravity Base, ki je fiksni terminal na morju, kot je že nekaj let postavljen v Porto Viru pri Rovigu ali kot bi ga neka druga španska družba rada postavila sredi Tržaškega zaliva tik ob morski meji s Slovenijo; ter Offshore FSRU (Floating Storage Regassification unit), kar pomeni plavajočo uplinjevalno skladiščno enoto, kot jo poznajo v Livornu. Gre v bistvu za posebej predelan in uplinjevanju ter skladiščenju plina prilagojen tanker, ki je povezan z oddaljeno obalo prek plinovoda.

Zagotovo je slednja najmanj sporna rešitev, če ne drugega, onemogoča tveganja za varnost naseljenih območij in dejavnosti na kopnem, in ker je v večjih globinah, tudi zmanjšuje škodljive vplive na morje in njegov ekosistem.

A obstajata, kolikor je znano skupini strokovnjakov, zbranih v čezmejnem tehničnem omizju za uplinjevalnike v Tržaškem zalivu (gre za dvajseterico profesorjev in drugih ekspertov s področij ladjedelništva, pomorskega prava, energetike, varnosti in morske biologije, ki so s triletnim preučevanjem dokumentacije za žaveljski terminal ugotovili in utemeljili njegovo škodljivost in nesprejemljivost ter s tem prispevali k obratu mnenja lokalnih in deželnih oblasti FJK do omenjenega projekta), še dve manj invazivni rešitvi: to sta »žepni« plavajoči uplinjevalnik, kot ga na primer proizvaja norveška družba TORP, ki je zasidran sredi odprtega in globokega morja, na katerega se klasični plinski tanker priklopi ter prenese utekočinjen plin, ki ga sistem predela in prek plinovoda dostavi trgu, ali projekt, znan po imenu Triplete, ki sestoji iz tankerja novejše generacije z uplinjevalnikom na krovu in s črpalno oziroma dostavno zasidrano bojo, ki enako kot prejšnji sistem omogoči dostavo plina v naravni obliki na kopno. Slednji bi naj bil, če bi prišlo do dogovora med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, lociran v mednarodnih vodah, a čim bližje stičišču med tremi teritorialnimi vodami, ter povezan s tremi plinovodi na vse tri trge. Države bi ga upravljale skupaj z neko vrsto joit venture.

O tem sem si, v imenu omenjenega omizja, s katerim sodelujem že od njegovega nastanka, dovolil neformalno obvestiti naša pristojna ministra za okolje in infrastrukturo, Dejana Židana in Sama Omerzela, ne le v upanju, ampak kar prepričanju, da bo v to smer, ob ustrezni preveritvi povedanega in predlaganega s pomočjo domače stroke, tudi oblikovana slovenska pogajalska platforma ali kar slovenska ponudba za bližajoče se pogovore z Italijo s smiselnim povabilom tudi Hrvaške.

Odzivi bodo pokazali, ali imamo v tehničnem omizju prav oziroma ali se bo ta pobuda prijela in bo iz nje končno tudi nekaj nastalo. Srečno.

Aurelio Juri, sodelavec čezmejnega tehničnega omizja o uplinjevalnikih

  • Share/Bookmark

KAKO LEGALIZIRATI ČRNOGRADNJO NA RUDNEM POLJU ZGRAJENO Z EU SREDSTVI – Vodo bi uporabljali tudi za gašenje

Vodo bi uporabljali tudi za gašenje

Gorenjski glas

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorje / četrtek, 17. oktober 2013 / 10:41 

Akumulacijski bazen na Pokljuki, iz katerega črpajo vodo za izdelavo umetnega snega, bodo poskušali legalizirati kot zalogovnik požarne vode.

Rudno polje – Za zbiralnik vode, ki so ga zgradili v sklopu ureditve biatlonskega centra na Pokljuki, pristojnim še vedno ni uspelo dobiti okoljevarstvenega soglasja. Po sedaj veljavnem gradbenem dovoljenju bi moral biti namreč trikrat manjši, kot so ga dejansko zgradili. Zato pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS) priprav­ljajo novo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za bazen kot zalogovnik požarne vode, kar bi jim omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja za zbiralnik v sedanjem obsegu. Prizadevanja smučarske zveze podpirajo tudi pri Gasilski zvezi (GZ) Bled-Bohinj, je poudaril namestnik predsednika zveze Jakob Por, za okoljevarstvenike pa je bazen v tem obsegu, četudi bi vodo iz njega uporabljali za gašenje, nesprejemljiv.

rudno polje - akumolacija 2

»Računamo, da nam bo okoljevarstveno soglasje uspelo dobiti, saj bazen predstavlja edino zalogo požarne vode na tem območju Pokljuke,« je poudaril poslovni direktor SZS Andraž Kopač in dodal, da bi bazen v ta namen lahko uporabljali vse leto, medtem ko ga za zasneževanje potrebujejo približno mesec dni na leto. Če bi morali zbiralnik zmanjšati na velikost, kot je določena v gradbenem dovoljenju, bi imeli po Kopačevih besedah velike težave z zagotav­ljanjem zadostne količine snega na začetku sezone. »Vodo bi potem morali na Pokljuko dovažati, kar bi pomenilo še večje obremenitve okolja,« je opozoril. Njihova prizadevanja, da bi bazen legalizirali kot zalogovnik požarne vode, so podprli tudi v GZ Bled-Bohinj. »Doslej je bilo za to slabo poskrbljeno. Ob požaru na Komarči smo morali vodo zajemati iz Bohinjskega jezera in Triglavskih jezer, a se je pri tem pojavila težava, ker so se mikroorganizmi prenašali iz ene vode v drugo,« je pojasnil Por. Zbiralnik vode na Rudnem polju se jim zdi zato nadvse primeren, saj je v bližini tudi prostor za pristajanje helikopterja. »To bi še dodatno povečalo obremenitve s hrupom,« pa ostaja neomajen predsednik mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria green Vojko Bernard. Vztraja, da je bazen kot črno gradnjo treba zasuti. »To je narodni park in se mu morajo ljudje prilagajati, ne pa da se park prilagaja ljudem,« je še pribil.

 

image

image

image

image

image

image

  • Share/Bookmark

IZJAVA ZA JAVNOST – PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH URADNO NI NA LISTI PREDNOSTNIH ENERGETSKIH PROJEKTOV V SKUPNEM EVROPSKEM INTERESU (PCI)

aag -mala slika

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

IZJAVA ZA JAVNOST

PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH URADNO NI NA LISTI PREDNOSTNIH ENERGETSKIH PROJEKTOV V SKUPNEM EVROPSKEM INTERESU (PCI)

V mednarodni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green z grenkobo ugotavljamo, da je slovenska diplomacija podlegla pritiskom iz Bruslja in sprejela predlog, da bo na listi s 130 izbranimi projekti, financiranimi s strani EU, tudi projekt kopenskega plinskega terminala v Severnem Jadranu (citat: “Onshore LNG Terminal in the Northern Adriatic”). Bruselj je sicer dodal lepotno in zavajojočo opombo, da bo Italija o lokaciji terminala odločala samo v soglasju s Slovenijo, saj to pomeni, da bo Italija lahko tudi predlagala plinski terminal v Žavljah ali v Tržaškem zalivu. V neuradnih krogih se govori, da bi ga postavili nekje od Timava do Porto Nogara, kar pa ne spremeni dejstva, da bo prizadet eko sistem v Severno Jadranskem morju, ker nameravajo uporabiti zelo zastarelo, zato pa za multinacionalko zelo dobičkonosno tehnologijo, med drugimi tudi uporaba klora v tehnologiji segrevanja plina v Žavljah. Ostal bo tudi vojaški nadzor plutja ladij in s tem omejena plovba na tem območju, kar bo še vedno vplivalo na turistično dejavnost v Sloveniji in onemogočilo dejavnost Luke Koper. Celoten Severni Jadran je ekološko zelo občutljivo območje, zato bi se moralo pri problemih, povezanimi z varovanjem tega okolja, bodisi znotraj držav, bodisi med državami, to tudi upoštevati.

V mesecu avgustu, tega leta smo g.Günther Oettinger-ju poslali pismo v katerem smo navedli, da nas zelo preseneča, kako je lahko »žaveljski plinski terminal« sploh pristal na predlagani listi. Upravičeno še danes sumimo, da je nekdo vložil ogromno kapitala v ta projekt in ga hoče, če ne gre drugače, tudi po politični poti, to je z lobiranjem vplivati na evropske institucije in ga vsiliti v ta prostor, to je kljub že dokazanim poneverbam in kršitvam direktiv EU in nedokončanim sodnim procesom. Navedli smo tudi vsa glavna dejstva, ki so tudi strokovno podkrepljena z mnenji raznih neodvisnih strokovnjakov, o izredni škodljivosti tako za okolje kot ljudi postavitve plinskega terminala v tako plitkem ter ekološko zelo ranljivem in občutljivem območju severnega Jadrana. Vse države EU bi, posebno tiste, ki si delijo Severni Jadran, morale imeti interes, da ga ustrezno zaščitijo in da zaščita ni omejena le na usodo plinskih terminalov, ampak vseh ekonomskih aktivnosti, ki tako ali drugače vplivajo na ekološko obremenitev tega območja ter na kakovost morskih voda. Predlagali smo tudi nadomestno lokacijo za plinski terminal na morju in ne na kopnem( 40 km od Pulja z že zgrajenima plinovodoma v Italijo in Hrvaško), pri kateri bi sodelovale vse tri države (Hrvaška, Slovenija in Italija), saj bi za potrebe teh držav zadostoval en skupen plinski terminal, če že EU zavestno noče izvajati svoje energetske politike »80/20«, zmanjšanja uporabe fosilnih goriv.

Na naše veliko razočaranje od g. Günther Oettinger-ja, do danes nismo dobili niti odgovora. Naloga evropske komisije je, da zagotovi spoštovanje in izvajanje evropskih predpisov ter da nobeden projekt na seznamu, ki ne bi v celoti izpolnjeval zahtev evropske in nacionalne zakonodaje, tudi okoljske, ne bi bil upravičen do sofinanciranja EU in bi bil v takem primeru umaknjen s seznama, saj so spoštovanje prava in dosledno izvajanje predpisov bistveni za Vladavino prava EU. Toda projekt plinski terminali v Severnem Jadranu jasno kaže, da EU v tem primeru ne spoštuje evropske zakonodaje in jemlje upravičena nasprotovanja tako lokalnih oblasti v Italiji in Sloveniji, kot civilne družbe obeh držav do konkretnega, okoljsko zelo spornega posega, kot ne bodi ga treba, kar je v nasprotju s svojimi načeli in populističnimi parolami EU, da je leto 2013 Evropsko leto državljanov z dodano parolo „ ZA EVROPO GRE. ZA VAS GRE“, saj so se proti temu projektu izjasnili parlament ene od članic Evropske unije in lokalne skupnosti obeh držav. Verjetno so s to parolo mislili na podporo multinacionalk in osebnih interesov, ki jih  v primeru „KOPENSKEGA PLINSKEGA TERMINALA“ EU komisija brezkompromisno podpira, slovenska vlada pa ji pokorno prikimava!

 ZA ZDRAVO IN VARNO PRIHODNOST NAŠIH OTROK GRE!!!

Predsednik Alpe Adria Green:                                                                          Datum: 14.10.2013

Vojko Bernard

aag - celota

 

 

AAG – JE IZVEDEL AKCIJO PRISLUHNI MORJU – ŠKOLJKI, KI JE BILA NAMENJENA OSVEŠČANJU PREBIVALCEV. NEKATERI, KI ZAGOVARJAJO IZGRADNJO PLINSKEGA TERMINALA V TRŽAŠKEM ZALIVU, SO TO AKCIJO OZNAČILI KOT POPULISTIČNO!!!

AAG JE POSLALA FOSIL PRIHODNOSTI IZ TRŽAŠKEGA ZALIVA KOMISARJU ZA ENERGETIKO EU g.GUNTHER OETTINGER-JU, ŠE PREJ PA SMO GA IZROČILI EU PREDSTAVNIŠTVU V SLOVENIJI, KO SMO GA ŽELELI IZROČITI PREDSTAVNIKU ITALIJANSKEGA VELEPOSLANIŠTVA, NAS JE TA GROBO ZAVRNIL IN ZAGROZIL S POLICIJO!!!

AKCIJO PRISLUHNI MORJU – ŠKOLJKI SO FINANČNO PODPRLE:

OBČINA PIRAN, OBČINA IZOLA TER MESTNA OBČINA KOPER, ČEPRAV S SKROMNO FINANČNO PODPORO SO DOKAZALE, DA NE ŽELIJO IZPOSTSTAVITI PREBIVALCEV NEVARNOSTI PLINSKEGA TERMINALA IN DA ŽELIJO OČUVATI SLOVENSKO MORJE, ZA KAR SE JIM V IMENU PREBIVALCEV RS ZAHVALJUJEMO!

POSEBNO PA SE ZAHVALJUJEMO MMS d.o.o., KER BREZ NJIH NE BI MOGLI IZPELJATI TE AKCIJE!

ŽAL DRUGEGA DELA AKCIJE, KI BI JO IZVEDLI V BRUSLJU NISMO USPELI REALIZIRATI, ZARADI POMANJKANJA FINANČNIH SREDSTEV!

NAMENITE 0,5% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

  • Share/Bookmark

PETICIJA ZA OHRANITEV DREVES V CELJU

OHRANIMO DREVESA V CELJU

PETICIJA  ZA  OHRANITEV  DREVES  V  CELJU

S podpisi izražamo nestrinjanje z urejanjem javnih površin na način, da se po nepotrebnem odstranjujejo drevesa. Mesto potrebuje zelene površine zato zahtevamo, da se nemudoma ustavi vsakršno nadaljnje sekanje. Stara drevesa v mestu so dodana vrednost bivanju. Zavračamo potrošniško logiko pri urejanju javnih površin v Celju. Drevesa niso zgolj blago, ki bi ga bilo moč ‘nadomestiti’ z ‘novimi’ sadikami. Kajti ‘novo’ v tem kontekstu pomeni zanikanje organske in zgodovinske vloge rasti – ne samo dreves, temveč tudi samega mesta Celje. Sekanje dreves pomeni prekiniti določen vidik življenja v mestu in prekiniti z njegovimi zgodovinsko-pričevalnimi kvalitetami, s katerimi se identificiramo celjani. Celje si kot mesto z bogato tradicijo zasluži več!

‘Nadomeščanje’ dreves je neprimerno tudi s funkcionalnega vidika. Vsakdo ve, da drevo za rast potrebuje svoj čas. Primerno veliko drevo v javnem prostoru daje dovolj sence v poletnem času, da se lahko prebivalci na teh površinah zadržujejo in prispevajo k spontanemu mestnemu skupnostnemu življenju – torej življenju mesta ki ni pogojeno zgolj z vidika izpolnjevanja osnovnih pogojev za bivanje.  Poleg te očitne funkcionalne lastnosti, so drevesa zatočišče za ptice in druge člene mestnega ekosistema. Če si stroka in občina prizadevata s prenovo izboljšati kvaliteto mestnih trgov in ulic, naj torej s svojo podporo priznata drevesom ključno vlogo vsaj v naštetih vsebinah.

Ob prenovi javnih površin starega mestnega jedra, zlasti pa ob izvedbi protipoplavnih ukrepih je v Celju padlo veliko preveč dreves. Za njimi ostajajo le še gole tlakovane površine. Ohranimo vsaj tista, ki so še ostala. Nočemo živeti v betonski puščavi!

IMG_1557.jpg- SMALLIMG_1555.jpg- SMALL

UNIČILI SO
- Nekoč zelena, z drevesi obrasla nabrežja Savinje in njenih pritokov se spreminjajo v pusta kamnito betonska korita, 
- Stara mogočna drevesa na Trgu celjskih knezov je nadomestil asfalt in neuporabne steklene kupole,
- Tik pred propadom so stoletni kostanji v mestnem parku ob Partizanski ulici,
- Posekane so breze pri Splavarskem mostu pred knjižnico,
- Posekana so drevesa pri tržnici ob Savinovi ulici,
- Posamična drevesa v mestu potihoma izginjajo ali pa jim grozi skorajšnji posek

DOMNEVNO NAMERAVAJO KMALU POSEKATI
- Platane pred Metropolom hočejo zamenjati z novimi, dragimi sadikami, ki  bodo potrebovale desetletja, preden bodo dala enakovredno senco. Nikoli pa ne bodo enakovredna obstoječim platanam v zgodovinski, krajinski in socialno-povezovalni vlogi v mestu.
- Javorje na Glavnem trgu
- Javorje na Prešernovem trgu
- Nekatera drevesa na celjski tržnici ob Linhartovi ulici
- Mnoga druga drevesa, ki jih hočejo nadomestiti z ‘novimi’, neenakovrednimi in deloma neustreznimi sortami

ZAHTEVAMO!
- Zahtevamo ohranitev dreves in takojšnjo ustavitev vseh posekov v mestu Celje!
- Zahtevamo ukinitev negospodarne porabe javnega denarja zaradi nepotrebnega nakupa novih sadik!
- Zahtevamo konec krčenju zasajenih zelenih površin!
- Zahtevamo intenzivnejšo ozelenitev mesta!
- Zahtevamo, da občina NEMUDOMA vključi javnost in strokovnjake v debato o načinu  nadaljnjega urejanja odprtih javnih in zelenih površin v mestu!
- Zahtevamo, da se občina v imenu meščanov zaveže k trajnemu ohranjanju  zelenih površin, kar naj potrdi z ustreznim  sklepom mestnega sveta!

PRIČAKUJEMO

- od MOC se pričakuje, da bo ohranila vsa obstoječa drevesa. V kolikor pa predvideva njihovo odstranitev, naj organizira javno debato s strokovnimi službami MOC, strokovnjaki, ki se na predmet razprave (drevesa) spoznajo in laično javnostjo; na javni debati naj se predstavijo dejstva za in proti, posege pa naj MOC nadaljuje šele po doseženem konsenzu z javnostjo.

SICER…
- Če MOC ne upošteva naših pričakovanj in pade še eno drevo brez argumentirane razprave, bomo podali prijavo na ustrezne institucije, nevladne organizacije, varuhinjo človekovih pravic in ostale strokovne službe s področja varstva narave, gozdov in kulturne dediščine.

V skrajnem primeru pa bomo organizirali protestne shode in zahtevali od MOC, da prisluhne javnemu mnenju na tak način.

Za obvestila o poteku akcije in za predloge nam pišite na: ohranimo.drevesa@gmail.com

POSEK OB SAVINI APR 2013-2POSEK OB SAVINI APR 2013 - 3

Peticijo sta pripravila Zavod Urbana Gverila in Iniciativa za ohranitev dreves

POSEK DREVES APR 2013 - 5POSEK DREVES APR 2013 - 4

PODPIS PETICIJE: http://www.pravapeticija.com/ohranimodrevesav_celju

  • Share/Bookmark

Sječa u ulici brijestova – „Ubojstva“ stabala u Novom Sadu

EkologijaEuropa/SvijetNovi Sad

Na žalost Vojvođanska zelena inicijativa nije uspjela pronaći sponzore te spasiti 55 zdravih stabala sibirskog brijesta. Sječa zdravih stabala počela je jučer, 11. listopada.- Ubojstvo drveća

CIMG1283

Uime građana Novog Sada iz Fruškogorske ulice Vojvođanskoj zelenoj inicijativi nedavno se obratila Marina Samsonov s molbom da medijima proslijedi njihov apel protiv sječe 55 stabala sibirskog brijesta u Fruškogorskoj ulici. Pri tome se ističe da su nestručni ljudi iz JP Gradsko zelenilo na ovoj lokaciji posadili sibirski brijest, koji ima plitak korijen i podiže parking mjesta, a sad su odlučili posjeći ovaj drvored, koji građane štiti od nesnosne buke, prašine i izvor je kisika. – Podsjećamo da JP Gradsko zelenilo također mora osigurati i pristojan izgled grada! Postoji rješenje koje podrazumijeva podizanje razine parkinga, kako bi se sačuvao ovaj drvored. Ali…to košta! Kad je u pitanju zaštita životne sredine i kvaliteta života građana. Grad Novi Sad nema sredstava! Međutim, novca ima za sječu stabala.  JP “Gradsko zelenilo”, će naplatiti sječu, zatim će naplatiti sađenje novih stabala i besplatno dobiti drvnu masu nastalu prilikom sječe. Zato se JP Gradsko zelenilo uvijek opredjeljuje za sječu, a ne za druga rješenja! JP Gradsko zelenilo sadi neadekvatne sadnice u gradu, u neodgovarajuće vrijeme i ne održava ih. Prošle godine se osušilo 2000 stabala u Novom Sadu-, ističu vojvođanski „zeleni“ pa dodaju –  Na bulevaru Evrope zasadili su sadnice hrasta (šumsko drvo) koje se masovno suše jer ih ne zalijevaju! Projektanti i investitori pri gradnji stambenih zgrada ne ostavljaju obaveznih 30 % zelenih površina u dvorištima. Ovo je samo mali dio velikog problema koji za posljedicu ima pošumljenost ispod 5% u Vojvodini (pošumljenost je tolika zahvaljujući Fruškoj Gori). Minimum, po standardima je 14 %. -, kažeRužica Helać predsjednica Vojvođanske zelene inicijative.

Javno poduzeće građanima: Pronađite sponzore pa nećemo posjeći stabla!

Kako bi pokušali spriječiti najavljenu sječu stabala zeleni su pokrenuli akciju prikupljanja novca koji bi se dao novosadskom Javnom poduzeću Gradsko zelenilo da odustane od sječe stabala. –   Traže se sponzori koji će dati novac  Gradskom zelenilu iz Novog Sada kako ne bi sjekli drveće u Novom Sadu. Dakle, vrag je odnio svaku šalu! Molimo, u ime očajnih, osiromašenih i bolesnih građana Novog Sada, sve koji mogu donirati sredstva Gradskom zelenilu da to učine što prije! Jer naša žalba ne odlaže izvršenje tj. sječu koja je u tijeku! -, glasio je apel. Poziv sponzorima uslijedio je nakon što je Ivan Nožinić, PR u JP Gradsko zelenilo u Novom Sadu, 10. listopada za Novosadsku TV izjavio da ukoliko građani Novog Sada žele sačuvati drveće u Novom Sadu neka izvole pronaći sponzore! Inače,  drveće će biti posječeno, jer JP Gradsko zelenilo nema sredstva da održava drveće u gradu! Lucidna zamisao, nema što!

Sječa u ulici brijestova počela

Na žalost Vojvođanska zelena inicijativa nije uspjela pronaći sponzore te spasiti 55 zdravih stabala sibirskog brijesta. Sječa zdravih stabala počela je jučer, 11. listopada.- Ubojstvo drveća! Na žalost u Novom Sadu počela je sječa…nismo uspjeli pronaći sponzore!-, javila je Ružica Helać.


[
cimg1273-1cimg1277cimg1278

srdacan-pozdrav-iz-novog-sada
cimg1284

JP Gradsko zelenilo ucijenilo Novosađane – Osigurajte nam sponzore pa vam nećemo sjeći drveće, kaže Ivan Nožinić, PR JP Gradsko zelenilo

Sječa brijestova izaziva sve veću pozornost – Podrška ekologa iz Srbije i regije: Novosađani nisu sami u borbi za očuvanje drveća. Stiglo je i najnovije priopćenje Vojvođanske zelene inicijative.

Ružica Helać: Sa svih strana stiže nam podrška ekologa i spremni su učiniti sve što je potrebno da spriječe dalju sječu!

Podrška je stigla od međunarodne mreže Alpe Adria Green i oni su spremni da nas zastupaju kod institucija za ljudska prava u EU.  Vojvođanska zelena inicijativa je predstavnik ove ekološke mreže u Srbiji. Vojvođanska zelena inicijativa je u prethodnom periodu snimala dokumentarni tv serijal Zelena patrola na djelu i tako pomagala mnogima koji su bili u situaciji da brane dobrobit građana od nestručnih i pohlepnih upravljača, donosilaca odluka i zagađivača. Svi oni su sada poslali podršku i obećali svaku vrstu pomoći da se spriječi dalja sječa drveća. Jedni će pokrenuti sudski postupak i osigurati pravnu podršku, drugi u međuvremenu pokušavaju naći sponzore koji bi možda za neko vrijeme zaustavili sječu po gradu (jer Ivan Nožinić, PR iz JP Gradsko zelenilo je izjavio da građani Novog Sada ako žele zaustavljanje sječe drvoreda, ali i ostalog drveća u gradu, bi trebali pronaći sponzore koji bi dali novac JP Gradsko zelenilo), treći žele doći u Novi Sad i svojim tijelima braniti stabla…

Zahvaljujemo medijima koji istinito, pravovremeno i potpuno informiraju javnost.

Da podsjetimo

Drvored u Fruškogorskoj ulici se može sačuvati podizanjem parkinga…a to košta! Dakle, JP Gradsko zelenilo ovdje se sječe drveće, čije sađenje i održavanje plaćaju građani Novog Sada, za potrebe JP Parking servis.  S obzirom da je izostala podrška apatičnih “ekoloških” i “zelenih” organizacija iz Novog Sada obradovala nas je podrška ekologa iz regije i međunarodnih ekoloških organizacija!

  • Share/Bookmark

Plinskega terminala tudi uradno ne bo na evropskem seznamu

 

Evropska komisija bo potrdila dokončni seznam prednostnih energetskih projektov v skupnem evropskem interesu, ki je bil za Slovenijo sporen zaradi terminala v Žavljah. Žavelj na seznamu ne bo.

aag - protest trst

Na njem bo projekt terminala v Severnem Jadranu z opombo, da bo Italija o lokaciji terminala odločala samo v soglasju s Slovenijo.
Gre za seznam 130 prednostnih energetskih projektov, ki se bodo lahko v obdobju 2014-2020 po pospešenem in lažjem postopku potegovali za delež od 5,8 milijarde evrov evropskega denarja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Na njem je tudi sedem slovenskih projektov.

Slovenija nasprotovala prvotni umestitvi terminala na seznam

Slovenija je julija, v vmesni fazi postopka odločanja, seznamu nasprotovala, ker je bil na njem tudi italijanski projekt plinskega terminala v Severnem Jadranu, češ da se za njim skriva namera gradnje terminala v Žavljah, čemur že vseskozi odločno nasprotuje. Sledila so dodatna pogajanja, ki so prinesla rešitev.
"Slovenija se je z Italijo in Evropsko komisijo dogovorila o kompromisni rešitvi glede uvrstitve plinskega terminala v Severnem Jadranu na prednostno listo energetskih projektov EU … Dogovor predvideva, da bo lahko Italija določila lokacijo terminala samo v soglasju s Slovenijo," so danes pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Negativni učinki na slovensko ozemlje

V praksi ta rešitev po navedbah ministrstva pomeni, da terminal ne bo zgrajen na območju, ki bi mu Slovenija nasprotovala zaradi negativnih učinkov na slovensko ozemlje, kar je skladno z resolucijo o strategiji za Jadran, ki jo je državni zbor sprejel leta 2009.
"Omenjeni dogovor je zlasti pomemben z vidika negativne okoljske presoje za postavitev kopenskega plinskega terminala v Žavljah in posledičnega nasprotovanja Slovenije, številnih civilnih iniciativ ter dežele Furlanije Julijske krajine," so še izpostavili na ministrstvu.
Ta rešitev bo po navedbah ministrstva upoštevana v končni različici seznama, ki jo bo komisija potrdila v ponedeljek. Gre za delegiran akt, ki ga pripravi komisija, pri čemer članice ne sodelujejo. Komisija ga nato posreduje v pregled članicam in Evropskemu parlamentu, ki pa akta ne morejo več spreminjati, temveč ga lahko le potrdijo ali zavrnejo.

Slovenija "pod pritiskom populističnega dela javnosti in stroke"

Za Slovenijo je ta rešitev dejansko najboljša, saj ji daje najtrdnejše zagotovilo, da terminala v Žavljah resnično ne bo. Če bi vztrajala pri umiku projekta s seznama, tega zagotovila ne bi imela. Poleg tega bi po nepotrebnem zaostrovala odnose s sosedi, ki povrhu vsega niti sami niso enotni glede spornega terminala, meni več virov iz Bruslja in Ljubljane.
Slovenija je sicer imela jamstvo v obliki opombe na voljo že pred julijskim glasovanjem, na katerem je seznam zavrnila. Namesto da bi sprejela to ponudbo, s čimer bi spretno pokopala terminal v Žavljah in zagnala pogovore o alternativni lokaciji, je tedaj pod pritiskom populističnega dela javnosti in stroke stopila korak nazaj, so julija opozorili v Bruslju.

Vir: STA

  • Share/Bookmark

11.10.2013 bo EU komisija potrjevala PCI listo

11.10.2013 bo EU komisija potrjevala PCI listo s katero se v Alpe Adria Green ne strinjamo, ker so nanjo uvrstili tudi plinski terminal v Žavljah!

Fotografija0240 

Fotografija0238

 

Evropskemu komisarju za energetiko Günther-ju Oettinger-ju smo iz AAG poslali 07.10.2013,  kot potencijalnemu krivcu, kaj bodo naši zanamci našli na dnu tržaškega zaliva FOSIL PRIHODNOSTI!

Pred časom smo enak fosil izročili predstavništvu EU v Sloveniji, ko smo ga poizkusili izročiti Italijanskemu veleposlaniku v Sloveniji ga je ta grobo zavrnil!

  • Share/Bookmark