ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za September, 2013


Izbor Modre prakse energetske učinkovitosti 2013 najvišje priznanje podelil Steklarni Hrastnik

Izkoriščanje odpadne toplote dimnih plinov za ogrevanje vode26. septembra v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu, prejela priznanje za najboljšo v izboru Modre prakse energetske učinkovitosti.

Sedem članska izborna komisija je nagradila iznajdljivost izkoriščanja odpadne toplote dimnih plinov za ogrevanje vode, s katero bo Steklarna Hrastnik letno prihranila 50.000 evrov. V finalni izbor sta se izmed 22 prijavljenih praks uvrstili še podjetji M Sora z ECO-S inovativno izolacijsko oblogo in Geosonda, ki je članica Alpe Adria Green org., z modro prakso Večnamenska raba energije podtalnice v športnem objektu.

PR Portorož MPEU 26.sept.2013

V Steklarni Hrastnik neprestano iščemo možnosti učinkovite rabe energije in možnosti varčevanja z energijo. S to konkretno modro prakso bomo letno zmanjšali emisije CO2 za več kot 1.000  ton, prihranek zemeljskega plina pa bo prek 130.000 Sm3Roman Tušek. Barbara Šubic iz M Sore, vodja projekta pridobitve nepovratnih sredstev za inovacijo na razpisu ECO Innovation je povedala: >Uspešna prijava na evropski razpis nam je prinesla prepoznavnost in olajšala vstop na tuje trge.Božo DukićZ energijo podzemne vode smo uredili ogrevanje prostorov in zasneževanje skakalnice, ki jo za trening uporabljajo slovenski najboljši skakalci, med njimi tudi Robert Kranjec. Izvedeni projekt je prvi tovrsten projekt na svetu.

Priznanja za Modre prakse, ki jih v okviru Projekta 310 organizira podjetje Tiko Pro v sodelovanju s partnerji, so najboljšim podelili Kristina Kočet, Tiko Pro, Igor Podbelšek, Elektro Energija in Mateja Kegel Kozlevčar, Energetika.net. Izborna komisija, v kateri so poleg naštetih sodelovali še Milan Ziherl, EKO Sklad, dr. Ignacijo Biluš, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, Aleksandra Brank, Bisnode in mag. Edita Krajnović, Mediade, je kot elemente odločanja izpostavila naslednje dejavnike:

. okoljska (energetska) učinkovitost,

. prenosljivost prakse,

. inovativnost,

. gospodarski vpliv in

. širši družbeni pomen in doseg prakse.

Ob podelitvi je izšel tudi Zbornik Modrih praks energetske učinkovitosti 2013

  • Share/Bookmark

Presoja vplivov na okolje plinskih terminalov v tržaškem zalivu je strokovna sramota strokovnjakov, politikov in evropskih uradnikov!

Presoja vplivov na okolje plinskih terminalov v tržaškem zalivu je strokovna sramota strokovnjakov, politikov in evropskih uradnikov. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje in  republike Slovenije, smo dobili uraden podatek, da se vsi vpleteni strinjajo s tem, da so ribe nosilna vrsta ekosistema severnega Jadrana. Gospodje čas je da vrnete diplome in odstopite, kajti to ni napaka ampak katastrofalno neznanje.

To neznanje bo imelo bistven vpliv na zdravje prebivalcev Slovenije in Italije, v kolikor bo prišlo do izgradnje plinskih terminalov. Največji očitek v tej zadevi gre strokovnjakom Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, katerega naloga je skrb za javno zdravje, ki je na prvem mestu vsake presoje vplivov na okolje.

Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da ima vsak ekosistem svojo nosilno vrsto ali skupino. Nosilne vrste ekosistemov so ali največji organizmi ali najštevilčnejši. Njihova odstranitev ali bistveno zmanjšanje ima za posledico sesutje ekosistema.

Za tiste, ki so ribe severnega Jadrana postavili kot nosilno vrsto, naj povem, da je bukev nosilna vrsta bukovega gozda. Bukov gozd je stabilen ekosistem, dokler ne posekamo večino bukev.

Logično vprašanje, ki se postavlja v tem primeru je, katera vrsta oz. skupina je nosilna vrsta morskih ekosistemov. Še tako malo izobraženemu posamezniku je jasno, da največje vrste ne morejo biti nosilne vrste morskega ekosistema, kajti njihova odstranitev ne bo bistveno spremenila morskega ekosistema. Tudi ribe, če jih odstranimo iz morskega ekosistema na bodo imele bistven vpliv, oz tak vpliv, da se bo morski ekosistem podrl.

Torej nam ostane za karakterizacijo nosilne vrste oz skupine morskih ekosistemov, logičen sklep, da mora biti nosilna vrsta najštevilčnejša.

Najštevilčnejša skupina vseh morskih ekosistemov ne glede na geografsko lokacijo je viroplankton. V litru morske vode najdemo tri in pol milijarde virusov. Virusi, predvsem bakteriofagi, so tako ali drugače povezani z bakterijami, zoo in fitoplanktonom ter ostalimi organizmi in delajo morske sisteme stabilne. Z njihovo eliminacijo, bi bilo morje smrdeča juha in idealen prostor za razmnoževanje patogenih mikroorganizmov.

Osemdeset ton klorovih spojin, ki so predvidene za uporabo kot biocid za preprečevanje poselitve notranjosti cevi za ogrevanje utekočinjenega plina bo nedvomno imelo vpliv na viroplancton. Eliminacija viroplanktona, pomeni izpraznjen prostor v morskem ekosistemu. Vsak izpraznjen prostor v ekosistemih zasedejo pionirske združbe. V našem primeru lahko z zelo veliko verjetnostjo povemo, da bodo to bakterije kopenskih ekosistemov, ki jih običajno viroplankton eliminira v 24 do 48 urah po deževju.

Namnožitev patogenih mikroorganizmov v morskem ekosistemu, bo imel za posledico, njihovo distribucijo z aerosoli ter okužbo ljudi ob obali in globoko v notranjost Slovenije in Italije.

Na tem mestu lahko zaključim, da zgoraj naštetega v presoji vplivov na okolje pri vmeščanju plinskih terminalov v ekosistem severnega Jadrana ni. Zato ni pravilne presoje posrednega in neposrednega vplive plinskih terminalov na zdravje ljudi. Nekaj let nazaj je g.Pretnar o tem predaval v slovenskem parlamentu. To predavanje je v celoti objavil parlament v knjigi. Torej je bilo to znanje dostopno vsem strokovnjakom in tudi strokovnjakom Ministrstva za zdravje. Direktor Zavoda za zdravje Koper dr. Milan Krek je bil vprašan, s strani strokovnjakinje zaposlene na ministrstvu za zdravje, kdo iz zavoda za zdravstveno varstvo iz Kopra, bi lahko kompetentno zastopal javno zdravje v tej zadevi. Dr. Krek, je predlagal v vladno medresorsko komisijo g.Pretnarja. Zaradi osebnih zamer ni bil povabljen v sodelovanje, čeprav je zgoraj opisano ključnega pomena v tej zadevi. Naj povemo, da je slovensko ministrstvo za zdravje strokovno impotentno tudi v ostalih za zdravje ljudi ključnih vprašanjih. Da ministrstvo za zdravje pred nacionalni interes vselej postavlja osebne interese zaposlenih in z njimi povezanih.

žavlje iz morja

ZAKLJUČEK:

Od ministra za zdravje pričakujemo odstop zaradi subjektivne in objektivne odgovornosti.

Od evropskih uradnikov pričakujemo zavrnitev presoje vplivov na okolje plinskih terminalov v severnem Jadrana.

Od ministra za Kmetijstvo in podpredsednika Vlade Republike Slovenije pričakujemo, da bo od medresorske komisije zahteval ponovno presojo vplivov na okolje in zdravje ljudi.

Od ministra za zunanje zadeve in od ministra za infrastrukturo pričakujemo, da bosta v kratkem času pridobil potrebna znanja in jih uporabila v pogajanjih.

Vpletenim do sedaj v tej zadevi ne očitamo samo neznanja. Očitamo jim malomarno opravljanje svojega dela , ki je v slovenskem pravnem redu kaznivo dejanje.

aag - celota

  • Share/Bookmark

PREDLOG LOKACIJE, KI JO PREDLAGA AAG ZA PLINSKI TERMINAL NA SEVERNEM JADRANU

clip_image002

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Plinski Terminal na severnem Jadranu

Prometno, varnostno in okoljsko so plinski terminali za utekočinjeni zemeljski plin nesprejemljivi na področju skrajnega severnega Jadrana, še posebej v Tržaškem zalivu, tako kopenski kot morski pa tudi v Koprski luki, na otoku Krku, Reki in drugod ob obali. Neprimernost se ugotavlja tudi zaradi drugačnega razvoja teh področij, za katera sta turizem in ribištvo veliko bolj perspektivna in dajeta delovna mesta bistveno večjemu številu prebivalstva ter so tudi kvalitetnejša.

V Alpe Adria Green zato predlagamo dve lokaciji, ki ne bi vplivale na varnost prebivalcev, upad turizma, izumrtju ribištva in eko sistem na tem delu Jadranskega morja.

1) Lokaciji delojočih ploščadi »IZABELA« in »IVANA –A«

a) PLOŠČAD »IZABELA«

V Alpe Adria Green menimo in v to smo tudi prepričani, da bi bilo interese za izgradnjo plinskih terminalov (Italije, Hrvaške in Slovenije) potrebno združiti. Po posvetovanju z strokovno javnostjo ter nevladnimi organizacijama iz Italije in Hrvaške, ki sta članici predsedstva AAG, smo ugotovili, da je skrajno severno zahodna točka, kjer bi še lahko postavili plinski terminal na morju, točka plinskega polja Izabela, na lokaciji T6 zaščitene ekološke cone Italije. Na tej lokaciji je globina morja ustrezna in sicer je globina morja od 35m do 38m. V bližini te lokacije že obstaja ploščad »IZABELA«, ki bi se jo dalo uporabiti tudi kot plinski terminal na morju.

clip_image004

clip_image006clip_image008

b) PLOŠČAD »IVANA – A«

Najpametneje pa bi bilo, ko bi plinski terminal uredili na že postavljeni ploščadi okrog 55 km (30 morskih milj) od Pulja v mednarodnem delu Jadrana , kjer je poseben koridor za tankerje in se bi zgradil čez polotok Istra plinovod do Italije z varijantnim odcepom v Sloveniji ali pa se ploščad usposobi za pretovor in uplinjanje tekočega zemeljskega plina. Globina morja na območju področju, je od 39 do 46 m, dno je tam peščeno z nekaj mulja in dejavnosti na sami ploščadi v zvezi s plinskim terminalom pa ne bi imela bistvene vplivale na ekosistem, ob predpostavki, če bi uporabili najnovejšo tehnologijo. Namreč na tej lokaciji so namesto nafte odkrili nahajališča plina in ga že izkoriščajo.

clip_image010

SKICA PREDLOGA LOKACIJE PLOŠČADI IVANA – A (Hrvaška) in

GARIBALDI ( Italija)

clip_image012

Ploščad

Lokacija

Ivana – A

44 st. 44 min. 65 sek. – N

Ivana – A

13 st. 17 min. 95 sek. – E

clip_image014

clip_image016

SKICI PLINOVODOV IZ PLOŠČADI IVANA – A

Ploščad z imenom Ivana – A črpa plin iz morskih vrtin v sodelovanju hrvaške Ine in Italijanske ENI, skozi firmo INAgip.Na njej dela 18 zaposlenih, ki se izmenjujejo na 14 dni. Ploščad ima sobe, kuhinjo, trgovino, ambulanto in pralnico. Z delom je pričela leta 1999. Ivana – A plinsko polje se nahaja v severozahodnem delu Jadrana morskega dna, v mejah področju izkoriščanja "severnem Jadranu."

Plinska ploščad Ivana – A je najprej pošiljala plin po posebej zgrajenem prenosnem plinovodu do plinske ploščadi Garibaldi K na italijanski strani Jadrana. Tako pridobljeni plin bo prišel do hrvaških potrošnikov po italijanski strani in preko Slovenije in podmorskega plinovoda v dolžini 45 km od Ivane – A, procesne ploščadi, na kateri že leta uspešno obratuje več mikroturbinskih plinskih elektrarn, do Pulja in naprej od Pulja do Karlovca v dolžini 191 km.

Kakšen je interes INE in italijanskega ENI-ja, da prevzameta še terminal utekočinjenega plina pa je še potrebno preveriti.

2) Tehnologija

Četudi bi tehnične možnosti to dopuščale pa je treba zagotoviti, da uplinjanje ne bi potekalo s tehnologijo segrevanja utekočinjenega zemeljskega plina z morsko vodo. Ta tehnologija močno ohlaja morsko vodo, s čimer znatno negativno spreminja življenjsko okolje morskih organizmov. Poleg tega ta tehnologija za preprečevanje rasti alg na napravah uporablja močno klorirano raztopino, ki pa uničuje vse morsko življenje, saj se po uporabi izpušča v morje.

V svetu je poznana tudi tehnologija segrevanja utekočinjenega zemeljskega plina z zrakom ali tekočino v zaprtem krogu. Z delom plina je možno zrak ali tekočino pred tem segrevati. Uporaba manjših eksplozijsko varnih plinskih elektrarn z mikroturbinami, kot so že desetletje globalno uveljavljene na plinsko naftnih ploščadih, zagotavljajo medsebojno koristen učinek in omogočajo izvedbo okolju prijaznejšega procesa z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Ta v celoti izključuje uporabo morske vode, hkrati pa razpoložljivost plina in sam proces uplinjanja, ki poteka na lokaciji, omogoča, da deluje celotna elektrarna z uporabo odpadne toplote na izkoristku goriva, ki je večji od 80 odstotkov. Vsekakor je to tehnologijo treba predpisati investitorju, če se mu že daje možnost postavitve terminala.

Ko je tekoč zemeljski plin uplinjen, se ga pod večjim pritiskom pošlje po plinovodu. Plinovod je seveda treba še izgraditi in določiti mesto na obali, kjer bi bila prečrpovalna plinska postaja za nadaljnjo distribucijo plina do potrošnikov. Plinovod, prav tako kot tudi terminal, se dimenzionira glede na ocenjeno porabo plina.

Z ozirom na velike količine utekočinjenega plina, ki ga posebni tankerji pripeljejo v eni vožnji (tudi preko 150.000 m3), nastaja problem dovolj velike sprotne porabe. Za zagotovitev take porabe običajno načrtujejo še termoelektrarno na plin. Poleg sprotne porabe pa so v sklopu terminala lahko tudi rezervoarji za plin (tudi na posebni ladji). Žal nam je, da na področju plinskih terminalov Evropska Unija še ni sprejela BAT (Best Available Technology), kar bi omogočilo lažje delo investitorjev in upravnih organov. V kolikor bi želeli, da vam posredujemo predloge za dobro prakso, nam prosim sporočite.

Dirka različnih podjetij oziroma multinacionalnih kooperacij za izgradnjo terminalov pomeni pridobiti konkurenčno prednost proti kopenskim plinovodom. Na koncu bodo odločale ponujene cene plina, v primeru, da ima potrošnik možnost izbire.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

  • Share/Bookmark

Zakaj AAG nasprotovanje načrtom za gradnjo plinskega terminala, ki bi ga v Italiji v Žavljah (Trst) izgradil Gas Natural

IZJAVA ZA JAVNOST

Danes je bila v Kopru novinarska konferenca AAG na kateri smo predstavili zakaj AAG nasprotovanje načrtom za gradnjo plinskega terminala, ki bi ga v Italiji v Žavljah (Trst) izgradil Gas Natural Internacional v Tržaškem zalivu z evropskimi sredstvi, ker je projekt vpisan na prednostno EU energecko listo. S to novinarsko konferenco AAG končuje prvi del projekta Prisluhni morju – školjki.

Alpe Adria Green gradnji tega plinskega terminala nasprotuje predvsem iz dejstva, ker bi ta povzročil preveč negativnih vplivov, kot so: tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo. Kršitve evropskih direktiv.

V AAG imamo predvsem naslednje pripombe:

1). Kršenje evropskih norm glede postopka V.I.A. (ocena vplivov na okolje) in Aarhuške konvencije

Italijanske oblasti so obšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje in so prepozno obvestile Slovenijo kot obmejno državo ter niso omogočile svojim državljanom pravice do informiranosti, izražanja lastnih odločitev in pritožb, ki jih predvideva zakon 85/337/CEE. Slovenske oblasti pa so za isto tematiko te pravice garantirale. To izraža neenakopravnost v ravnanju do državljanov dveh držav članic EU pri izvajanju istih pravic glede na skupne interese in v istem obdobju. Iz tega postopka ocene vplivov na okolje je bila popolnoma izključena Hrvaška, ki je postala medtem polnopravna članica EU.

Glede na to, da se ni upoštevalo državljanov v odločitvenih procesih, je bila kršena Aarhuška konvencija.

2). Ohlajevanje in onesnaževanje morske vode

Napovedi o jakosti in obsegu znižanja temperatur v ozkem morskem pasu in onesnaževanje s klorom so podcenjene; upoštevane niso niti povezave z oceno vpliva tudi na mikroklimatske plasti, na morsko biocenozo in na potek tokov.

Približna in podcenjena je tudi ocena dodajanja morske vode, ki je ohlajena za najmanj 5 stopinj in klorirana ( na dan preko 650.000 m3 z več kot 120 kg klora) , ki bi vplivala na fizično, kemično in biološko ravnovesje Tržaškega zaliva.

Poročilo ne upošteva realnih značilnosti in oblike celotnega zaliva, njegove specifičnosti (Miljski zaliv), morskega dna, poteka tokov in specifičnih biocenoz.

Sistemi hlajenja in balastne vode plinskih tankerjev predstavljata močno tveganje za prenos in širjenje škodljivih in patogenih mikroorganizmov (Harmful Acquatic Organism and Pathogens-HAOP).

Poglabljanje morskega dna, kjer bi to bilo potrebno za pristop in zasidranje ladij, bi dvignilo in spravilo v obtok velike količine usedlin z močno koncentracijo strupov, ki so se nabrali v dveh stoletjih delovanja pristanišča in industrije v Tržaškem zalivu. Zaliv je v sredini onesnažen tudi s težkimi kovinami v prvih 90 centimetrih usedlin-še posebej z živim srebrom, ki so ga že v velikih količinah dobili v ribah in kar je v nasprotju z EU Mercury Strategy.

Obstajajo velika nasprotja med študijami o vplivih na okolje in poročilih izračuna teh vplivov.

3. Varnostna tveganja

Načrti ne navajajo značilnosti, velikosti in razsežnosti tveganj v slučaju nesreč, terorističnih napadov in še posebej eksplozij terminalov ali tankerjev zaradi eksplozivnih sredstev, ki so v tankerjih ali ki v njih pridejo. V tem smislu je treba poudariti, da v Italiji sploh ne omenjajo varnostnih ukrepov potrebnih pri že obstoječih rizičnih industrijskih objektih. Med temi je naftni terminal SIOT (najpomembnejši v Sredozemlju) s pripadajočimi skladišči; s tem se je obšlo vse evropske državne obstoječe veljavne uredbe. Popolnoma nemogoče je v tej situaciji razmišljati o vstavljanju novih tveganj, ki predstavljajo tako veliko uničevalno moč, kot so plinski terminali.

4). Militarizacija vod Tržaškega zaliva

Značilnosti, razsežnosti, zagotovila in posledice potrebnega oboroženega nadzora (vojaško in zasebno) niso določene. Znašli bi se v situaciji, kjer bi bilo potrebno militarizirati cel severni del Jadranskega morja. To bi povzročilo neizbežne probleme z obmejnimi državami. Zagotovljeno bi moralo biti stalno patruliranje na morju tudi iz zraka –podnevi in ponoči. Vse to ima majhne možnosti hitrega reagiranja na napade, ki bi prihajali iz slovenske ali hrvaške obale. Možno bi bilo posredovanje s hitrimi vozili (motorni čolni, ki presežejo hitrost 50 vozlov in nosijo eksploziv visokega potenciala). Slovenija ne bi imela možnosti zagotoviti take gotovosti, potrebovala bi intervencijo italijanske vojaške mornarice, ki bi morala –da bi lahko ukrepala- prestopiti slovenske in hrvaške teritorialne vode. Stroški za zagotovitev varnosti teh struktur bi bili gotovo zelo visoki, iz načrtov pa ni možno razbrati, kdo bi jih pokril: potrebna bi bila stalna prisotnost specializiranih enot, ki bi preprečile napade na platformo terminala kot tudi napade podvodnih cevi in pod morjem ter zračne napade. Zato bi bile potrebne vsaj tri specializirane enote v stalni pripravljenosti.

5). Mednarodno širjenje škode in tveganja

Tveganja in škode, ki bi eventuelno nastale kot posledica eksplozije na terminalih ali tankerjih ob obali, hlajenja in onesnaževanja morja (vpliv tudi na ribištvo, marikulturo in turizem), povečanje tudi prometa po morju, ki bi se razširilo tudi na vode in teritorij tako Slovenije kot Hrvaške. Kar se Slovenije tiče, je bil že evidentiran negativni vpliv terminalov in njihove dejavnosti in sicer:

-varnost prometa po morju v Koper-Capodistia in iz Kopra-Capodistria tudi zaradi normalne prisotnosti tankerjev z nevarnimi tovori bodisi v Koper kot tudi v tržaško pristanišče

-vpliv na zdravje Tržaškega zaliva, ki ga delijo tri države in vključuje vsa zaščitena obalna območja in ki so zaščitena na državni ter evropski ravni,

-na morsko dno in turistično ekonomijo treh držav

Potrditev izgradnje plinovoda Gazprom Russia-Slovenia pomeni, da je gradnja terminala v Tržaškem zalivu nesmiselna.

Alpe Adria Green-u so iz EU komisije in zagovorniki plinskega terminala nenehno očitali, da znamo samo nasprotovati lokaciji tega projekta, zato EU komisiji in vsem trem državam predlagamo, da naj zgradijo skupen plinski terminal na severnem Jadranu. Plinski terminal naj bi stal na naftni ploščadi IVANA – A iz katere sta že zgrajena plinovoda proti Italiji in Hrvaški. Tehnologija, ki bi bila uporabljena za segrevanje plina, pa ne potrebuje morske vode za segrevanje plina, prav tako je globina morja na tej lokaciji okoli 40 metrov in tankerji ne morejo vplivati na morsko dno.

Z projektom PRISLUHNI MORJU – ŠKOLJKI smo želeli predvsem informirati prebivalce na obali in širši Sloveniji, da bi z izgradnjo tega plinskega terminala izgubili še ta majhen košček morja, ki ga imamo. Opozoriti smo jih tudi hoteli, da bil uničen ekosistem v morju in da bi praktično imeli MRTVO MORJE!

Zadnjo akcijo»PRISLUHNI MORJU – ŠKOLJKI«. smo izvedli 21.09.2013na stojnici v Kopru (za tržnico), med naključnimi mimoidočimi smo zbrali v 7 urah na enem podpisnem mestu 756 protestnih podpisov proti izgradnji plinskega terminala v severnem Jadranu na lokaciji Žavlje – Italija, ki smo jih poslali EU komisiji v Bruselj. Obiskovalci so lahko prisluhnili školjki v kateri je bil nameščen MP3 predvajalnik, ki jim je povedala ključne probleme, zakaj plinski terminal ne sodi na to območje.

NAČTOVANO UDELEŽBO V BRUSLJU , KO SE BO ODLOČALO O PRIORITETNI ENERGETSKI LISTI PA SMO ŽAL MORALI V ALPE ADRIA GREEN IZ PROJEKTA ČRTATI, ZARADI POMANJKANJA FINANČNIH SREDSTEV.

 

Predsednik Alpe Adria Green: Datum: 27.09.2013

Vojko Bernard

 

  • Share/Bookmark

DAN ZA OKOLJE IN PROSTOR pri regionalnem stičišču nevladnih organizacij Gorenjske GROZD

imageimageimageimageimage

imageimage

V A B I L O

Pravno-informacijski center – PIC, Ljubljana in Regionalne stičišče Gorenjske GROZD organizirata

DAN ZA OKOLJE IN PROSTOR

pri regionalnem stičišču nevladnih organizacij Gorenjske

GROZD

in vabita nevladne organizacije, civilne iniciative in druge zainteresirane, da

1. izkoristijo možnost pravnega svetovanja s področja varstva okolja in prostorskega načrtovanja, ki bo potekalo v četrtek 3.10.2013 od 12. do 16. ure v Centru za trajnostni razvoj podeželja Kranj, Strahinj 99 a, Naklo

Pravno svetovanje vključuje svetovanje lokalnim okoljskim in prostorskim nevladnim organizacijam in civilnim iniciativam glede problematike, s katero se soočajo v svojih prizadevanjih, in o možnostih pravnega ukrepanja pri tem. Pravno svetovanje je brezplačno.

2. se udeležijo predavanja Osnove okoljske zakonodaje in prostorskega načrtovanja, ki bo v četrtek 3.10.2013 od 17. do 19.30 ure v Centru za trajnostni razvoj podeželja Kranj, Strahinj 99 a, Naklo

Program:

· predstavitev pomena nevladnih organizacij s področja varstva okolja in urejanja prostora, možnost pridobitve statusa delovanja v javnem interesu

· osnove okoljske zakonodaje z vidiki prostorskega načrtovanja in njune prepletenosti

· možnosti vključevanja javnosti in nevladnih organizacij v postopke in pravna sredstva

· razprava o lokalni problematiki

Udeleženci predavanja bodo prejeli gradivo. Predavanje je brezplačno.

Pravno svetovanje in seminar bo izvedla Senka Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.

Za pravno svetovanje in seminar se predhodno prijavite na pic@pic.si.

Tak dan bo organiziran po vseh regionalnih stičiščih nevladnih organizacij v Sloveniji z namenom, da se znanje s tega področja približa lokalnim nevladnim organizacijam v pomoč pri reševanju njihovih lokalnih problematik s področja varstva okolja in urejanja prostora. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC organizira dogodek v okviru projekta Plan B za Slovenijo (mreža nevladnih organizacij s področja varstva okolja) in Mreže za prostor (mreža nevladnih organizacij s področja urejanja prostora), ki sta financirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

 

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

Metelkova 6, 1000 Ljubljana

tel. (01) 521 18 88, www.pic.si

  • Share/Bookmark

O nezakonitem delu Papir servisa obvestili Bruselj

O nezakonitem delu Papir servisa obvestili Bruselj

Ozek uvoz v Papir servis v Vevčah poteka med dvema stanovanjskima blokoma.Ozek uvoz v Papir servis v Vevčah poteka med dvema stanovanjskima blokoma. (Janez Petkovšek/Delo)


ČASTNIK DELO: Janez Petkovšek, Ljubljana
sre, 25.09, 06:00

Ljubljana – Papir servis nima pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja, kljub temu pa v Vevčah izvaja svojo dejavnost nemoteno. Ker upravno sodišče o pritožbi, vloženi julija, še ni odločilo, so civilne iniciative iz ČS Polje o tem problemu nedavno spregovorile v Trstu, na sestanku evropske komisije.
Predstavniki civilnih iniciativ, vevške ribiške družine in organizacije Alpe Adria Green so ugotovili, da se v poltretjem mesecu, odkar so na upravno sodišče vložili tožbo zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za obratovanje Papir servisa v Vevčah, do danes ni zgodilo nič. Sodišče je tožbo prejelo in jo posredovalo na ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter odvetniški družbi, ki zastopa Papir servis. Oboji so v predpisanem roku podali svoje pripombe. Podjetje pa je kljub dejstvu, da nima pravnomočnega dovoljenja za predelavo odpadkov, dejavnost vseskozi izvajalo nemoteno. Formalno od 1. junija, ko je opustilo dejavnost v Mostah.
Iniciative so opozorile, da so od junija do septembra obnavljali Cesto 30. avgusta, zaradi česar je bil ves tovorni promet preusmerjen na druge ceste. Prvi mesec sta bili zelo obremenjeni Vevška cesta in cesta Slape (obe iz smeri Zaloške). Od občinskih uradnikov so zahtevali, naj postavijo prometno signalizacijo, ki bi prepovedovala vožnjo za tovornjake, težje od 3,5 oziroma 5,5 tone. Prometne znake so sicer postavili, a šele, ko so tovornjaki med vožnjo po preozkih ulicah poškodovali več streh na stanovanjskih objektih. Tudi policija je lahko ukrepala šele po njihovi postavitvi. Promet je do zdaj tekel še po Litijski cesti in Cesti heroja Trtnika ter Papirniški poti. Krajani, živeči na zadnjih dveh, nasprotujejo vožnji težkih tovornjakov, saj sta obe neprimerni za tak promet.

Delajo tudi po 18. uri

Po odprtju Ceste 30. avgusta se promet odvija spet po njej in Zaloški cesti. Stanje je, pravijo v iniciativah, znova katastrofalno. Čeprav je agencija za okolje (Arso) v OVD zapisala, da bo proizvodnja potekala od 6. do 18. ure, se v podjetju tega ne držijo, res pa je, da dovoljenje ni pravnomočno. Zaskrbljeni krajani se sprašujejo, po katerih predpisih sploh delajo.
Tretjega junija letos je bil opravljen inšpekcijski nadzor na MKO in Arsu v zvezi s pobudo, podano zaradi spornega odločanja pri izdaji OVD z dne 21. februarja. Sodeč po zapisniku, izdanem 3. julija, je inšpektor mag. Robert Lainšček pri obeh odkril več nepravilnosti, zato je odredil Dejanu Židanu in Jošku Knezu, ki vodita ta organa, da odpravita pomanjkljivosti in mu do 10. avgusta sporočita, kako sta to storila. Od inšpektorja iniciative doslej o tem niso prejele še nobenega obvestila. Kljub stalnim pritožbam krajanov nad izvajanjem dejavnosti v tem podjetju (smrad, hrup, promet) in peticiji z več kot 1500 podpisi, 11. julija vloženi na MKO in Arso, se ti državni instituciji nista odzvali. Zato so sklenili, da ukrepajo drugje. »Ker na nedelovanje državnih institucij v Sloveniji ne moremo vplivati, ker te delajo v našo škodo in ne v naše dobro, smo se pritožili tudi na evropsko komisijo, kjer zadevo spremljajo,« so zapisali.
Srečanje z Redingovo
V ponedeljek, 16. septembra, so se predstavniki sedmih civilnih družb srečali s podpredsednico evropske komisije Viviane Reding. Predstavili so ji probleme, s katerimi se srečujejo v ČS Polje. Prosili so jo za pomoč, oziroma da Bruselj Slovenijo opozori, da ne izvaja evropskih direktiv in krši njihove temeljne človekove pravice. Včeraj so ji posredovali še vso dokumentacijo, ki jo imajo v posameznih nerešenih zadevah (Zaloška, Koto, Industrijska cesta, kanalizacija …).
V prihodnjih dneh bodo oddali ponovne pritožbe na izdani OVD, saj so ugotovili, da javni uslužbenci, ki so vodili ta postopek, pred izdajo odločbe niso preverili vseh dejstev, prav tako niso pridobili mnenj drugih organov, ki bi jih morali. Prepričani so, da njihovo nevestno delo lahko privede do ekološke katastrofe na vevškem območju. O nevarnosti požara so pristojne (MKO, Arso) že obvestili, a ti niso ukrepali.
Inšpekciji za okolje in naravo in inšpektoratu za promet, energetiko in prostor pa je Milan Mirkov, predsednik Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog, 20. septembra poslal novi pritožbi, povezani z nezakonito dejavnostjo Papir servisa.
Poziv inšpekcijama
Še enkrat je opozoril, da podjetje obratuje v neposredni bližini Ljubljanice in na poplavnem območju. S svojo dejavnostjo po njegovem ogroža habitat reke, saj vse odplake tečejo naravnost vanjo. Kanalizacije na tem območju ni, tista, ki ni zakonita, pa je speljana neposredno v vodotok. Podjetje je sicer začelo graditi greznico, kamor naj bi se stekale odplake, a brez ustreznih dovoljenj. Kljub temu svojo dejavnost nemoteno izvajajo.
Krajani so, trdi Mirkov, obupani. Najhuje je tistim, ki živijo v bližini (nekateri imajo stanovanje oddaljeno le pet metrov stran od podjetja). Pri sortiranju smeti nastaja neznosen smrad, množično se pojavljajo glodavci in mrčes, stanje pa je vsak dan slabše. Zaradi navedenega Mirkov ponovno poziva inšpekcijski službi, da ukrepata in podjetju prepovesta izvajanje te dejavnosti, saj nima ustreznih dovoljenj, še manj pa soglasij krajanov, ki živijo v neposredni bližini.

  • Share/Bookmark

Izjava za javnost–PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE

aag - celota

Izjava za javnost

Danes smo predsedniku EU komisije, komisarju za energetiko ter komisarju za okolje pri EU komisiji poslali 756 protestnih podpisov proti izgradnji plinskega terminala v severnem Jadranu na lokaciji Žavlje – Italija. Podpise smo zbrali 21.09.2013 v 7 urah na enem podpisnem mestu na stojnici v Kopru (za tržnico), med naključnimi mimoidočimi. Podpise smo zbirali v okviru akcije AAG »PRISLUHNI ŠKOLJKI«. Obiskovalci so lahko prisluhnili školjki v kateri je bil nameščen MP3 predvajalnik, ki jim je povedala ključne probleme, zakaj plinski terminal ne sodi na to območje.

V dopisu smo navedli, da se v zadnjih dneh diplomacije Italije in Slovenije dogovarjata, da bi plinski terminal v Italiji zgradili na vplivnem območju reke PAD, ki še vedno prinaša živo srebro iz reke Idrijce, v severni Jadran. V AAG zahtevamo, da se na ravni evropske unije ustanovi posebna komisija za severni Jadran, ki bo tega zaščitila pred temi škodljivimi objekti. Zahtevamo tudi, da v komisiji sodelujejo strokovnjaki iz vseh treh držav (Italija, Hrvaška in Slovenija). V AAG nasprotujemo dejstvu, da se o ekološki prihodnosti severnega Jadrana dogovarjata le Slovenija in Italija, saj bi tak politični dogovor lahko prinesel več škode kot koristi, ker bi politično in nestrokovno reševanje tega vprašanja lahko ekološko uničil severni Jadran in omogočil eni državi na račun varovanja okolja ter varnosti prebivalcev, velike zaslužke.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

koper21

My beautiful picture

  • Share/Bookmark

PRISLUHNI ŠKOLJKI–STOJNICA V KOPRU 21.09.2013

Obiskovalci so lahko prisluhnili školjki, ki jim je na kratko spregovorila o posledicah, ki bi nastale, če bi zgradili plinski terminal v Žavljah. Istočasno so lahko podpisali peticijo proti tej izgradnji.

http://www.youtube.com/watch?v=ULON3YCjA4s&feature=player_detailpage#t=6

  • Share/Bookmark

Z energijo morja do cenejših položnic

primorske novice, št. 216, sreda, 18. septembra 2013

božo

Zamisel, da bi z energijo morja ogrevali in hladili stavbe v Kopru – Mestna toplarna na območju Luke Koper?

Z energijo morja do cenejših položnic
“Morje imate na dosegu rok, zato bi lahko z njegovo energijo bistveno zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv in znižali emisije ogljikovega d i o k s i d a ,” je prepričan Božo Dukić, direktor Inštituta za obnovljive vire iz Kranja in podjetja Geosonda. Koprski občini in Luki Koper predlaga,da razmislita o skupnem projektu gradnje mestne toplarne z rabo morja za proizvodnjo toplotne in hladilne energije za stanovanja in poslovne
prostore v središču mesta.

KO PE R – Božo Dukić je zamisel povzel iz Stockholma na Švedskem. Tam že uspešno deluje toplarna Värtan Ropsten, v kateri je nameščenih šest toplotnih črpalk z močjo 30 megavatov, s katerimi ogrevajo 60 odstotkov mesta.
Luka ima zemljišče in dostop do morja Po njegovih besedah bi lahko koprska občina in
Luka Koper ustanovili skupno podjetje, ki bi po dostopni ceni tržilo tako proizvedeno toplotno energijo. “Pristanišče ima namreč primerno zemljišče z dostopom do morja. Surovine za delovanje takšnega objekta pa je v morju v izobilju , ocenjuje.

Če bi v Luki Koper postavili toplarno z močjo približno 100 megavatov, bi po njegovem
prepričanju zadovoljili ogrevalne potrebe vse slovenske obale, s čimer morebitni plinski terminali in načrtovani plinovod do Kopra ne bi bili več potrebni.
Meni, da bi lahko s takšnim projektom suvereno kandidirali za črpanje dobrodošlega evropskega denarja, saj ga je v skupni malhi menda za 20 milijonov evrov.

V Švico na ogled proizvodnje in toplarne


“V kratkem bi rad organiziral strokovni izlet v Švico, kjer bi si lahko predstavniki
Luke in občine na lastne oči ogledali obrat za proizvodnjo te sodobne trajnostne
tehnologije in opreme za delovanje takšne toplarne. V bližini Zuricha pa bi si še lahko prepričali, kako deluje ogrevanje in hlajenje mestnega predela s pomočjo vode iz bližnje reke,” napoveduje Dukić.

Če bi koprska mestna oblast in vodilni v pristanišču zagrizli v ta projekt, bi lahko po Dukićevih besedah obrat na noge postavili dokaj hitro. “Če seveda ne bi trčili ob nepotrebne birokratske ovire ,” dodaja. Koliko pa bi stala takšna tehnologija? Po
nekaterih grobih ocenah od 200.000 do 250.000 evrov, pojasnjuje sogovornik. “Vendar
je treba vedeti, da bi v zameno za ta strošek ljudem lahko v prihodnje nudili cenejše
ogrevanje. Če, denimo, zdaj plačujejo 100 evrov za ogrevanje, bi se pozneje znesek
gibal med 70 in 80 evri,” je prepričan.

image

Božo Dukić: “Morje imate na dosegu rok, zato bi lahko z njegovo energijo bistveno zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv.”

Kdo je Božo Dukić
Kranjčan Božo Dukić je leta 1995 ustanovil Zvezo društev lastnikov malih hidroelektrarn, dve leti pozneje pa še Inštitut za obnovljive vire energije. Je tudi član okoljevarstvene
organizacije Alpe Adria Green in nasprotnik gradnje plinskih terminalov v Tržaškem
zalivu.

image

Če bi v Luki Koper postavili toplarno z močjo približno 100 megavatov, bi po oceni Dukića zadovoljili ogrevalne potrebe ne le koprskega mestnega jedra, pač pa celotne slovenske obale.

Pogovori še v povojih
KOPER – V Luki Koper potrjujejo, da jim je Dukić predstavil zamisel energetske izrabe morja. Obenem pojasnjujejo, da je to le del širšega projekta v okviru japonske asociacije NEDO. Kaže, da je korak dlje sodelovanje koprske občine in pristanišča pri projektu tako imenovanega pametnega mesta, ki zajema dejavnosti na področju energetike, prometa in okoljevarstva.
Iz koprske občinske uprave odgovorov nismo dobili.
Dukić sicer pravi, da se bo danes o tem pogovarjal z Viljanom Tončičem, vodjo
občinske investicijske službe, česar pa nam v občini niso potrdili. Koprski župan Boris Popovič je za zamisel prvič slišal od nas, zato se do projekta ne more opredeliti. “Seveda pa še naprej zagovarjam stališče, da je treba za proizvodnjo energije v čim večji meri izkoristiti morje,” ocenjuje.

image

Toplarna v Stockholmu, ki za svoje delovanje izkorišča morje, ogreva dobrih 60 odstotkov mesta!

Primeri dobre prakse
Fakulteta za pomorstvo in promet svoj center za usposabljanje na morju (čolnarno) že enajst let greje s toploto, pridobljeno iz morja. Poleti ga s pomočjo morja hladi. Na podoben način grejejo in hladijo tudi prostore v dvorcu Lanthieri, ki kot vir energije uporablja reko Vipavo.

  • Share/Bookmark

SPREMENJENA LOKACIJA PROJEKT AAG –PRISLUHNI ŠKOLJKI – NE PLINSKIM TERMINALOM V TRŽAŠKEM ZALIVU

VABILO

Vabimo vas, da obiščete 21.09.2013 našo stojnico na PARKIRIŠČU ZA KOPERSKO MESTNO TRŽNICO v Kopru in ne na Ukmarjevem trgu, kot smo prvotno napisali , kjer začenjamo z projektom proti izgradnji plinskih terminalom v tržaškem zalivu “PRISLUHNI ŠKOLJKI”!

Na stojnici boste lahko prisluhnili školjki, ki vam bo povedala ključne probleme v kolikor, bi bil zgrajen plinski terminal v Žavljah, obenem pa tudi podpisali peticijo proti izgradnji tega.

VLJUDNO VABLJENI!

AKTIVISTI MEDNARODNE OKOLJSKE ORGANIZACIJE ALPE ADRIA GREEN org.

  • Share/Bookmark