ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za Julij, 2013


Plinski terminal: izziv za odnose med Ljubljano, Rimom in Brusljem

Plinski terminal: izziv za odnose med Ljubljano, Rimom in Brusljem

Iz Dnevnika izpostavljamo

20. julij 2013 ob 19:34
Ljubljana/Bruselj – MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

Po včerajšnjem razkritju, da se bo Slovenija v Bruslju vzdržala glasovanja o tržaškem plinskem terminalu, so domači okoljevarstveniki na nogah.

Ravnanje države označujejo kot narodno izdajo. Razočaranje je toliko večje, ker se je Italija pod Montijevo vlado tej hudi okoljski grožnji tako rekoč že odpovedala, zdaj pa je terminal uvrščen med evropske prednostne projekte, ki bodo sofinancirani s pomočjo Bruslja.

Pavliha predsednici vlade: Slovenija mora glasovati proti
"Do neke mere razumem previden, ”diplomatski” pristop, a se bojim, da bomo tudi tokrat izigrani, kar se prepogosto dogaja v slovenski diplomaciji, zlasti v razmerjih z našimi sosedami. Zato se popolnoma strinjam z nekaterimi evropskimi poslanci in še posebej z vrlimi kolegicami in kolegi iz nevladne okoljevarstvene in človekoljubne organizacije Alpe Adria Green, ki so prepričani, da moramo v sredo in kadarkoli kasneje odločno nasprotovati tako plinskim terminalom kot podobnim uničevalnim posegom v občutljivem Severnem Jadranu, če že ni prepozno," je v javnem pismu predsednici vlade med drugim zapisal pravnik Marko Pavliha.

Prispevek Edija Mavsarja, Dnevnik

OGLEJ SI VIDEO  http://www.rtvslo.si/evropska-unija/plinski-terminal-izziv-za-odnose-med-ljubljano-rimom-in-brusljem/313558

NA NOGAH ZARADI PLINSKEGA TERMINALA

 

  • Share/Bookmark

Javno pismo predsednici Vlade RS za preprečitev gradnje plinskih terminalov

Javno pismo predsednici Vlade RS

za preprečitev gradnje plinskih terminalov

Spoštovana gospa predsednica vlade mag. Bratušek,

čeravno nisem prepričan, da bo vaša vlada svetla izjema glede doslednega izvajanja parlamentarno deklarirane pomorske usmeritve Republike Slovenije, vključno s skrbjo za morsko okolje, vam pišem v dobri veri, da mi boste vsaj tokrat prisluhnili, če že za drugo problematiko nimate časa (npr. EMUNI, Luka Koper ipd). Podobna pisma sem že pošiljal drugim slovenskim vodilnim politikom, a so se nanje večinoma požvižgali. Vseskozi zagovarjam enako stališče, nenazadnje v okviru Strateškega sveta za zunanje zadeve pri Ministrstvu za zunanje zadeve, katerega član sem bil v času prejšnje vlade.

Iz medijev smo včeraj lahko razbrali, da naj bi v sredo v Bruslju odločali o spisku prioritetnih evropskih projektov, med katerimi je tudi gradnja (vsaj enega) italijanskega plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Če prav razumem, naj bi se slovenski državni predstavnik pri glasovanju vzdržal, potem pa z ločeno izjavo podprl naše projekte in nasprotoval italijanskim škodljivim nameram.

Do neke mere razumem previden, ”diplomatski” pristop, a se bojim, da bomo tudi tokrat izigrani, kar se prepogosto dogaja v slovenski diplomaciji, zlasti v razmerjih z našimi sosedami. Zato se popolnoma strinjam z nekaterimi evropskimi poslanci in še posebej z vrlimi kolegicami in kolegi iz nevladne okoljevarstvene in človekoljubne organizacije Alpe Adria Green, ki so prepričani, da moramo v sredo in kadarkoli kasneje odločno nasprotovati tako plinskim terminalom kot podobnim uničevalnim posegom v občutljivem Severnem Jadranu, če že ni prepozno. To lahko pravno argumentiramo in dokumentiramo s številnimi strokovnimi slovenskimi, italijanskimi in mednarodnimi študijami. Sam menim, da še ni prekasno, a škoda vse bolj bije plat zvona.

Že približno sedem let je javnost v obeh državah vse bolj upravičeno zaskrbljena zaradi italijanskih načrtov gradnje plinskega terminala v Žavljah s povezovalnim plinovodom do plinskega omrežja v Gradežu in morskega terminala, ki vključuje morski plinovod. Vlada in Državni zbor Republike Slovenije sta večkrat ugovarjala zaradi potencialnih čezmejnih vplivov teh projektov v naši neposredni bližini, ki izvirajo iz ogrožene prometno-pomorske varnosti, nevarnosti za okolje, varnostnega tveganja zaradi morebitnega gorenja parnega oblaka in toplotnega sevanja, škodljivih vplivov na biološko raznovrstnost, negativnih ekonomsko-socialnih učinkov zaradi upada turizma in bistvenega zmanjšanja ribolovnega območja.

Italija vsebinsko in procesno krši tako svoje in naše predpise kot evropsko pravo in mednarodne sporazume. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe decembra 2009 je v 3. členu Pogodbe o evropski uniji še posebej poudarjeno načelo trajnostnega razvoja in prizadevanje unije za visoko raven varstva in izboljšanja kakovosti okolja. Niso torej dovolj preventivni, kurativni in represivni ukrepi, temveč morajo države članice ravnati tako skrbno, da obstoječe okoljsko stanje izboljšujejo!

V 72. členu Ustave Republike Slovenije je zagotovljena pravica vsakogar do zdravega življenjskega okolja, za katerega mora skrbeti država. Spominjam vas tudi na Resolucijo o strategiji za Jadran (Ur. l. RS, št. 106/09), ki jo je državni zbor sprejel 17. decembra 2009 in absolutno zavezuje katerokoli vlado. V 8. poglavju je govor o potrebi po skupnih okoljskih standardih držav Jadranskega bazena, pri čemer so izrecno omenjeni plinski terminali:

“Na območju Severnega Jadrana je pri nameščanju novih gospodarskih objektov in drugih posegov v prostor, ki imajo relevanten vpliv na ravnovesje ekosistema tega območja, potreben regionalno usklajen pristop. Državni zbor iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, enako spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od ostalih držav jadranskega bazena, zato Vladi nalaga, da pri oblikovanju Strategije iz četrtega poglavja takšno stališče jasno zagovarja. Republika Slovenija mora v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami ter dokumenti Evropske unije jasno in nedvoumno predstaviti in zastopati interese zaščite okolja in varnosti na območju Severnega Jadrana in to vključiti v proces oblikovanja Strategije iz četrtega poglavja.”

Naše zahteve in pripombe so bile vseskozi bolj ali manj bob ob steno, za nameček pa se je premalo angažiral slovensko-evropski komisar dr. Janez Potočnik, ne glede na zahtevano uradno nepristranskost. Če bo italijanski plinski projekt v Bruslju potrjen, se bojim, da Slovenija ne bo imela nobene druge možnosti več, kot da ukrepa v skladu s 259. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, ker Italijanska republika ni izpolnila vseh obveznosti iz primarnega evropskega prava. Zadevo moramo prvo predložiti Evropski komisiji, ki naj bi podala obrazloženo mnenje, potem ko bo obema državama dana možnost, da se v kontradiktornem postopku ustno in pisno izrečeta. Če komisija tega ne bo storila v treh mesecih po vložitvi zahteve ali se bo izrekla v korist sosede, moramo vložiti tožbo in predlog za začasno odredbo (zaustavitev vseh morebitnih del!) na Sodišču EU v Luksemburgu. Osnutka obeh dokumentov sta že nekaj let pripravljena, a sta verjetno založena v kakšnem zaprašenem predalu nekdanjega ministrstva za okolje in prostor. Pri projektu smo pod okriljem mariborske pravne fakultete sodelovali prof. dr. Rajko Knez, dr. Jorg Sladič, mag Marko Starman in moja malenkost.

Popolnoma logično in etično bi moralo biti, da se bomo takšnim in podobnim ”morskim pošastim” odpovedali tudi v Sloveniji, če jih ne dovolimo v sosednjih državah.

Spoštovana predsednica, iskreno upam, da boste moje pismo prebrali, se posvetovali z drugimi strokovnjaki in še posebej z našim veleposlanikom Iztokom Mirošičem v Rimu, ki tovrstno problematiko odlično pozna. Takisto se prosim obrnite na pravnika mag. Marka Starmana, ki že od samega začetka predseduje pristojni skupini pravnih strokovnjakov.

Za dobro naše domovine in zdravje ljudi je v sredo možen le en način glasovanja: PROTI.

Želim vam vse dobro in vas prijazno pozdravljam,

prof. dr. Marko Pavliha

V Novi vasi nad Dragonjo, 20. julija 2013

633864664076389741_plin

Foto: Arhiv AAG

  • Share/Bookmark

Zamrznitev postopka “GAS NATURAL” na Italijanskem upravnem sodišču

OBVESTILO ZA JAVNOST
Italijansko upravno sodišče v Laciju bo šele 19. marca prihodnje leto vsebinsko ocenilo pritožbo družbe Gas Natural proti ustavitvi postopka za gradnjo plinskega terminala pri Žavljah. Sodniki so vsekakor zavrnili zahtevo španskega energetskega velikana po takojšnji odmrznitvi okoljevarstvenega postopka za plinski terminal, ki ga je začasno ustavil okoljski Italijanski minister v Montitjevi vladi Corrado Clini. Zamrznitev postopka, ki seveda ni po godu Gas Natural, velja do 18. oktobra. Italijanska vlada ima sedaj torej čas do srede oktobra, da izdela dokončno stališče o plinskem terminalu, ki mu na Tržaškem nasprotujejo vse lokalne uprave, začenši z Deželo FJK in nevladne organizacije med katerimi je tudi Alpe Adria Green z svojo izpostavo v Trstu.

Predsednik Alpe Adria Green:                            Jesenice / Trst: 20.07.2013

Vojko Bernard

Sklep Italijanskega upravnega sodišča - Gas terminal_0001

Sklep Italijanskega upravnega sodišča - Gas terminal_0002

Sklep Italijanskega upravnega sodišča - Gas terminal_0003

Sklep Italijanskega upravnega sodišča - Gas terminal_0004

Sklep Italijanskega upravnega sodišča - Gas terminal_0005

 

clip_image002[4]

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo.
V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu za zašito okolja in v javnem interesu za zašito narave.
Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU.
TTK: SI56 9067 2000 0636 284, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239.
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

  • Share/Bookmark

Zamrznitev postopka “GAS NATURARL” na Italijanskem upravnem sodišču

OBVESTILO ZA JAVNOST
Italijansko upravno sodišče v Laciju bo šele 19. marca prihodnje leto vsebinsko ocenilo pritožbo družbe Gas Natural proti ustavitvi postopka za gradnjo plinskega terminala pri Žavljah. Sodniki so vsekakor zavrnili zahtevo španskega energetskega velikana po takojšnji odmrznitvi okoljevarstvenega postopka za plinski terminal, ki ga je začasno ustavil okoljski Italijanski minister v Montitjevi vladi Corrado Clini. Zamrznitev postopka, ki seveda ni po godu Gas Natural, velja do 18. oktobra. Italijanska vlada ima sedaj torej čas do srede oktobra, da izdela dokončno stališče o plinskem terminalu, ki mu na Tržaškem nasprotujejo vse lokalne uprave, začenši z Deželo FJK in nevladne organizacije med katerimi je tudi Alpe Adria Green z svojo izpostavo v Trstu.

Predsednik Alpe Adria Green:                            Jesenice / Trst: 20.07.2013

Vojko Bernard

Sklep Italijanskega upravnega sodišča - Gas terminal_0001

Sklep Italijanskega upravnega sodišča - Gas terminal_0002

Sklep Italijanskega upravnega sodišča - Gas terminal_0003

Sklep Italijanskega upravnega sodišča - Gas terminal_0004

Sklep Italijanskega upravnega sodišča - Gas terminal_0005

 

clip_image002[4]

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo.
V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu za zašito okolja in v javnem interesu za zašito narave.
Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU.
TTK: SI56 9067 2000 0636 284, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239.
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

  • Share/Bookmark

DO PRIŽIGA ZELENE LUČI ZA PRIČETEK GRADNJE PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH LE ŠE EN KORAK!

clip_image002

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

IZJAVA ZA JAVNOST

DO PRIŽIGA ZELENE LUČI ZA PRIČETEK GRADNJE PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH LE ŠE EN KORAK!

V sredo 24.07.2013 bodo države članice EU v še zadnjič razpravljale o tem, kateri energetski projekti naj se uvrstijo na evropski seznam prioritet skupnega pomena (PCI), zaradi česar bodo deležni hitrejših postopkov pri pridobivanju potrebnih dovoljenj in jim bodo zagotovljena evropska sredstva. Kljub večletnemu nasprotovanju državljanov, tako v tržaški pokrajini kot v Sloveniji na nivoju evropske unije se je na tem seznamu znašel tudi plinski terminal Žavlje V kolikor evropski seznam prioritet skupnega pomena (PCI), bodo lahko plinski terminal Žavlje skupno z plinovodom pričeli graditi tudi če je okolju in naravi škodljiv in da bodo ogrožani tamkaj živeči prebivalci zaradi nevarnosti terorističnih napadov in eventuelne eksplozije le tega.

Alpe Adria Green-u, ter še nekaterim posameznikom je uspelo v EU parlamentu – na odboru za peticije, da je projekt – PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE, škodljiv za okolje in da je nevaren za prebivalce, zaradi tega so investitorji obrali drugo pot. Z močnim lobiranjem tako Italijanske politike so prepričali EU komisijo za energetiko, da je zaradi prepovedi ali omejene izgradnje nukleark in termo- elektrarn v EU, plinski terminal ključnega pomena za nemoteno zagotavljanje zadostne količine energije za Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo ter še nekaterih drugih držav, dodala na predlog prioritet skupnega energetskega pomena za Evropo, tudi plinski terminal v Žavljah.

V četrtek 18.07.3013 je vlada obravnavala in sprejela sklep, da bo na srečanju podala izjavo, da nasprotuje uvrstitvi terminala na seznam, glasovanja o celotnem seznamu pa se bo vzdržala. Zakaj tako ravnanje Slovenije, pojasnjuje dejstvo, da ima tudi sama na tem seznamu sedem projektov. Na slovenskem seznamu so izgradnja treh in nadgradnja enega električnega daljnovoda ter trije plinovodi, ki pa so tudi sporni saj so v neskladju z “Direktivo Evropske Skupnosti za 20%  zmanjšanja rabe fosilnih goriv”!

terminali - ne HVALA_NEW

V ALPE ADRIA GREEN ŠE VEDNO NISMO PREJELI ODGOVOR NA NAŠO PETICIJO “PROTI UVRRSTITVI PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU, KI SMO JO POSLALI EU KOMISIJI, EU PARLAMENTU IN EU SVETU. PETICIJO SO POLEG AAG PODISALE ŠE VSE TRI PRIOBALNE OBČINE ( KOPER, IZOLA IN PIRAN), LUKA KOPER TER OBČINA MILJE IZ ITALIJE. 

Predsednik Alpe Adria Green:                            Jesenice / Trst: 19.07.2013

Vojko Bernard

clip_image002[4]

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo.
V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu za zašito okolja in v javnem interesu za zašito narave.
Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU.
TTK: SI56 9067 2000 0636 284, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239.
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

  • Share/Bookmark

Slovenska energetika talec Žavelj

DNEVNIK

Vir / Avtor:  Marjeta Kralj

19. julij 2013

Oznake: Okolje, Energetski projekti

Brezpogojna potrditev evropskega seznama energetskih projektov, na katerem je sedem slovenskih projektov, bi pomenila tudi podporo plinskemu terminalu v Žavljah. Na slovenskem seznamu so izgradnja treh in nadgradnja enega električnega daljnovoda ter trije plinovodi.

Na seznamu evropskih prioritet skupnega pomena je tudi močno sporni plinski terminal v Žavljah. (Foto: Tomaž Skale/dokumentacija Dnevnika)

Slovenska politika se je znašla v precepu. Naslednjo sredo bodo države članice EU še zadnjič razpravljale o tem, kateri energetski projekti naj se uvrstijo na evropski seznam prioritet skupnega pomena (PCI), zaradi česar bodo deležni hitrejših postopkov pri pridobivanju potrebnih dovoljenj in jim bodo zagotovljena evropska sredstva. Sloveniji je na seznam uspelo uvrstiti sedem energetskih projektov v skupni investicijski vrednosti približno 1,2 milijarde evrov. Toda na seznamu je tudi močno sporni plinski terminal v Žavljah, ki ga ob dokončni uvrstitvi nanj po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo in prostor okoljski argumenti načeloma ne bi mogli več ustaviti.

Kompromisna rešitev?

Pri tem se od držav članic pričakuje potrditev celotnega seznama PCI, ki vključuje 130 projektov iz 28 držav članic. Po intenzivnih pogovorih se je slovenska vlada na včerajšnji seji odločila, da bo na srečanju podala izjavo, da nasprotuje uvrstitvi terminala na seznam, glasovanja o celotnem seznamu pa se bo vzdržala. Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca tako ne bo nobenega dvoma, ali je Slovenija gradnjo plinskega terminala v Žavljah podprla ali ne. Na infrastrukturnem ministrstvu pa je slišati, da bi bila izjava o nasprotovanju dovolj močna politična gesta proti gradnji terminala in da bi si slovenski projekti podporo politike zaslužili.

Gre za štiri elektroenergetske in tri plinske projekte s čezmejnimi vplivi, kar je pogoj za kandidiranje na seznamu PCI (Italijani so za gradnjo žaveljskega terminala dobili podporo Avstrijcev). Če bodo vsi projekti dokončno potrjeni, bo s pomočjo evropskih sredstev potekala gradnja dveh čezmejnih električnih daljnovodov z Italijo in enega z Madžarsko ter nadgradnja notranje elektroenergetske hrbtenice Divača–Beričevo–Podlog–Cirkovce z 220 kilovoltov na 400 kilovoltov. Slednja je na seznam uvrščena, ker je več kot 50 odstotkov tokov prek daljnovoda del čezmejnega trgovanja z električno energijo. Med plinskimi projekti pa je načrtovana izgradnja plinovodov do Italije, Madžarske in Hrvaške.

Toda čeprav bodo države članice v sredo zadnjič razpravljale o seznamu PCI, zadnja beseda ne bo njihova. Nicole Bockstaller, tiskovna predstavnica evropskega komisarja za energetiko Güntherja Oettingerja, je za Dnevnik pojasnila, da bo končni predlog v obliki uredbe predvidoma do oktobra oblikovala evropska komisija. Med ocenjevanjem predlaganih projektov pa bo pregledala tudi tiste, ki jim nasprotuje katera od držav članic. Ko bo oblikovan končni predlog komisije, bosta imela tudi evropski parlament in svet tri mesece časa za nasprotne predloge. Če uredbi ne bosta nasprotovala, bo ta sprejeta, seznam PCI pa dokončno potrjen.

Žaveljski terminal preimenovan

Naj ob tem dodamo, da je plinski terminal v Žavljah pred kratkim dobil novo ime. Italijanska vlada je predlagani projekt na seznamu PCI zaradi protestov Slovenije preimenovala v kopenski terminal v severnem Jadranu. Po pojasnilu infrastrukturnega ministrstva to »odpira možnost, da se za sporni projekt LNG Žavlje najde nova, druga lokacija«.

Toda predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard je skeptičen: »Italijanom ne verjamemo nič. Tolikokrat so že umikali in spreminjali ta projekt, da jim ne zaupamo več.« Obenem je ponovil, da je zanje edina sprejemljiva lokacija za plinski terminal v severnem Jadranu opuščena naftna ploščad družbe Ina, ki pa leži v hrvaškem morju, približno 30 kilometrov stran od obale. »Na kateri drugi kopenski lokaciji v Italiji bi bil terminal prav tako nesprejemljiv kot v Žavljah, saj je na dnu Tržaškega zaliva toliko strupenih usedlin, predvsem težkih kovin, da bi bilo ribištvo na obeh straneh meje uničeno. Gradnja plinskega terminala na slovenski strani bi imela še hujše posledice, saj bi bili takoj ob ves turizem. Prav zato da ne bi ogrozili turizma in ribištva, stoji tudi gradnja terminala na hrvaškem Krku,« je opozoril.

PLINSKI TERMINAL PRI TRSTU

SPOROČILO MEDIJEM

MOJCA KLEVA KEKUŠ, EVROPSKA POSLANKA

KOPER, 18. JULIJ 2013


Pobuda za čimprejšnjo negativno opredelitev Vlade Republike Slovenije do postavitve terminalov v Tržaškem zalivu


Evropska poslanka in podpredsednica SD mag. Mojca Kleva Kekuš je danes na predsednico Vlade RS mag. Alenko Bratušek naslovila pobudo, s katero želi, da se slovenska vlada čim hitreje negativno opredeli do postavitve plinskih terminalov v severnem Jadranu (do terminala v Žavljah in do terminala na morju t.i. offshore terminala).

Evropska poslanka je predsednico vlade pozvala naj negativno stališče Republike Slovenije do omenjenega projekta v naslednjih dneh posreduje predsedniku italijanske vlade in pristojnim italijanskim ministrom ter v vednost evropskemu komisarju za okolje dr. Janezu Potočniku in evropskemu komisarju za energijo Güntherju Oettingerju.

V naslednjih dneh bo namreč Evropska komisija odločala o končnem seznamu energetskih projektov, ki jim namerava dati prednost pri financiranju in izvajanju v naslednjih letih. Na evropsko listo projektov skupnega pomena (PCI) se po neuradnih informacijah utegne uvrstiti tudi projekt plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, saj je investitorju, italijanskemu podjetju Gas Natural Rigassificazione Italia, ne glede na močno nasprotovanje slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti, nevladnih organizacij ter uprave tržaškega pristanišča, uspelo uvrstiti projekt kot predlog za listo PCI. Dejanska uvrstitev projekta na listo PCI bi pomenila hitrejše postopke pri pridobivanju ustreznih dovoljenj ter možnost sofinanciranja projekta z evropskimi sredstvi.

Svoje nasprotovanje postavitvi terminalov v Tržaškem zalivu so javno izrazili že župani številnih slovenskih, italijanskih in hrvaških občin v bližini predvidene gradnje ter med drugim tudi predsednica dežele Furlanija Julijska krajina Debora Serracchiani.

Mag. Kleva Kekuš meni, da je skrajni čas, da Vlada Republike Slovenije predstavi svoje negativno stališče do projekta. V nasprotnem primeru, se lahko zgodi, da bodo vsi naši napori prispeli prepozno.

Pobudo je mag. Kleva Kekuš naslovila tudi na predsednika Državnega zbora RS Janka Vebra, v kateri ga je pozvala, naj negativno stališče Odbora za zunanjo politiko do postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu uradno prenese mednarodni javnosti (predvsem Evropski komisiji).

VELIKA PREVARA - PL.TER.ŽAVLJE1

V ALPE ADRIA GREEN ŠE VEDNO NISMO PREJELI ODGOVOR NA NAŠO PETICIJO “PROTI UVRRSTITVI PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU, KI SMO JO POSLALI EU KOMISIJI, EU PARLAMENTU IN EU SVETU. PETICIJO SO POLEG AAG PODISALE ŠE VSE TRI PRIOBALNE OBČINE, LUKA KOPER TER OBČINA MILJE IZ ITALIJE. 

PETICIJA PROTI POTRDITVI UMESTITVE PROJEKTA PLINSKI TERMINALI ŽAVLJE NA EVROPSKO LISTO PRIORITET SKUPNEGA POMENA (PCI)
Plinskemu terminalu v Žavljah se je uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena. Pri tem so se upoštevali le energetsko-ekonomski, ne pa tudi okoljski kriteriji. Če bo predvidoma do začetka poletja projekt na listi tudi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več.
Zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda so našli rešitev, kako s pomočjo Evropske unije izigrati nasprotnike terminala tako na slovenski kot na italijanski strani in utišati polemiko o negativnih vplivih terminala na okolje. Predvidoma do letošnjega poletja bo dokončno potrjena evropska lista prioritet skupnega pomena (PCI) in če bo žaveljski terminal ostal na njej, njegove gradnje ne bo ustavilo nobeno nasprotovanje več. Ne le to, projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči.
Investitorju, italijanskemu podjetju Gas Natural Rigassificazione Italia, je konec letošnjega februarja ne glede na močno nasprotovanje slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti ter nevladnih in drugih organizacij (med njimi tudi tržaškega pristanišča) uspelo uvrstiti projekt na listo PCI. Kriteriji presoje za uvrstitev na listo so izključno energetsko-ekonomske narave. Ker projekt v celoti leži na italijanskem ozemlju, ga Slovenija z liste ne more spraviti z vetom, druge države članice EU pa mu ne nasprotujejo. Predlagano listo projektov morajo sicer presoditi še tri evropske institucije – komisija, parlament in svet – vendar bodo tudi te lahko upoštevale le ekonomsko-energetski vidik, ne pa tudi okoljskega. Če bo žaveljski terminal tako skupaj s pripadajočim plinovodom junija oziroma v začetku julija dokončno potrjen kot projekt PCI, bo ne glede na vsa nasprotovanja slej ko prej zgrajen.
Alpe Adria Green je dolgoletni akter na področju preprečitve umeščanja plinskih terminalov v Žavljah. Opozarja predvsem na druge vidike umestitve terminalov:
- Okoljska in zdravstvena tveganja (Ekosistem severnega Jadrana je zelo krhek. Okolica Žavelj je posebej opredeljena kot območje, ki predstavlja veliko možnost tveganja za zdravje, predvsem zaradi živega srebra v morskem dnu. Poseganj v morsko dno zaradi izgraditve terminala bo povečalo vsebnost živega srebra v vodi in posledično v ribah. Prav tako se pričakuje povečana vsebnost klora v vodi zaradi same narave plinskega terminala. Ob tem je potrebno poudariti možnost prekomejnega učinka živega srebra in klora na kvaliteto morskega in tudi priobalnega okolja)
- Vprašljiva pomembnost in ustreznost umestitve terminala za energetsko oskrbo območja (vezano na 4. člen uredbe: Proposal of the regulation of the EU Parliament and of the council and of the Council on the guidelines for trans-European energy infrastructure and repealing Decision NO 1364/2006/Ec and amending Regulations (EC) No 714/2009 and 715/2009)
- Pomisleki o pomorskem prometu v tržaškem zalivu (pričakovan povečan pomorski promet zaradi žaveljskega terminala bo predstavljal veliko tveganje za nastanek pomorskih incidentov in nesreč na celotnem območju, prav tako bo otežen in onemogočen ves pomorski promet v času, ko bo v zalivu tanker za dostavo plina)
- Varnostna tveganja ( plinski terminal je planiran v že obstoječem industrijskem območju, SAVESO direktive niso bile upoštevane)
- Natura 2000 in druge vodne direktive (upoštevani niso bili možni vplivi na območja Nature 2000 v Sloveniji)
- Sodni zahtevki (Slovenija je skupaj z NVO in predstavniki lokalnih oblasti vložila 5 sodnih zahtevkov o ne-umestitvi plinskih terminalov v Žavljah.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov, ki povzemajo rezultate in ugotovitve nekajletnih študij, raziskav in dela, Alpe Adria Green poziva člane delovne skupine Povezave sever-jug za plin za centralno-vzhodno in jugo-vzhodno Evrope, naj zavrnejo umestitev predlaganega projekta LNG Žavlje in plinovoda na listo prioritet skupnega pomena (PCI)
S tem namenom je pripravljena Peticija proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI)

  • Share/Bookmark

Prijava ugreznjene membrane na Bioelektrarni zg. Pirniče INŠPEKTORATU ZA KMETIJSTVO in OKOLJE Območna enota LJUBLJANA

clip_image002

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

REPUBLIKA SLOVENIJA

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

INŠPEKTORAT ZA KMETIJSTVO in OKOLJE

Območna enota LJUBLJANA,

Vilharjeva ul. 33,

1000 Ljubljana

Zadeva: Prijava ugreznjene membrane na Bioelektrarni zg. Pirniče.

Eko patrulja AAG je v mesecu juniju in juliju 2013 bila pogostokrat obveščena, da je na Bioelektrarni v zg. Pirničah večkrat spuščena membrana biohrama. Plinohram je bistven sestavni del projekta bioplinarne. V njem se hrani proizvedeni bioplin. Eden od delov plinohrama je tudi zunanja membrana, ki mora biti ves čas napeta. Glede na to, da bioplinarna Petač ne obratuje, membrana pa je zadnje čase pogosto spuščena, oziroma pogreznjena v betonski obroč, nas zanima, ali kljub temu, da naj v neobratujočem objektu ne bi bilo plina, ta zrak ali plin iz membrane, ki ga pogosto spuščajo v okolico, pomeni kakršenkoli negativni vpliv na okolico. Membrana je na bioplinarni običajno napihnjena le ob napovedih slabega vremena.

clip_image004

Krajani so zaradi tega vznemirjeni, zato vas prosimo za odgovor, takoj ko bo mogoče!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

 

Bioplinarna v mesecu juliju 2013

clip_image011

Jesenice, 16. Julij. 2013

  • Share/Bookmark

ODPRTO PISMO MINISTRU MKO – Plinovod Ajdovščina/ Lucija = zmanjšanje rabe fosilnih energentov za 20%

clip_image002

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

REPUBLIKA SLOVENIJA

g. Dejan Židan

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

ODPRTO PISMO

Plinovod Ajdovščina/ Lucija = zmanjšanje rabe fosilnih energentov za 20%

Evropska skupnost je z Direktivo 2009/28/ES zapovedala svojim članom zmanjšanje rabe fosilnih goriv za 20% in povečanje rabe obnovljivih virov energije za 20%, vse pa zaradi celokupnega zmanjšanje toplogrednih izpustov za 20% do leta 2020. V nadaljevanju, do leta 2030, pa se predvideva povečanje zmanjšanje za 30%.

Vlada RS je izdala uredbo o prostorskem načrtu za plinovod Ajdovščina/Lucija in tudi na ARSO se je pričel postopek pridobivanja okoljskega soglasja, kateri sicer še ni zaključen, na podlagi česar, naj bi se pričela izgradnja plinovoda.

Evropska direktiva za merilo zmanjšanja uporablja stanje v posamezni državi za leto 1990. Zagotovo smo v Sloveniji izvedli in razširili plinovodno omrežje, gradimo novo toplarno z rabo premoga, torej za vsako gradnjo infrastrukturnih projektov povečujemo rabo fosilnih energentov.

Ker dejavnost naše NVO ni samo izvajanje nadzora nad varovanjem narave, je  tudi preventivna dejavnost na tem področju. Tako ugotavljamo, da z razširitvijo plinskega omrežja po Sloveniji širimo distribucijo zemeljskega plina.

Zato postavljamo Javno vprašanje  Dejanu Židanu, pristojnemu ministru za okolje v kabinetu vlade RS:

Kako bomo izvajali Direktivo Evropske Skupnosti za 20%  zmanjšanja rabe fosilnih goriv, če planiramo poleg energetskih objektov na fosilna goriva v izgradnji še razširitev plinovodov po Sloveniji ???

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

  • Share/Bookmark

OBNOVA STARE CINKARNE – FITOREMEDIACIJA

clip_image002[4]

OBNOVA STARE CINKARNE

FITOREMEDIACIJA

clip_image004

Fitoremediacija po remediaciji z betonom

clip_image006

NASUTJE

Opustela površina se je začela spreminjati v življenjsko okolje s pomočjo pionirskih rastlin, ki začasno ali za stalno poseljujejo nasuta tla. Kjerkoli stopiš, so tla zaraščena z rastlinskimi združbami, ki bolj ali manj kljubujejo novim nasutjem gradbenih, gospodinjskih in drugih odpadkov.

Površina, kjer so izkopali zemljino in jo prekrili s folijo, se obrašča samo tam, kjer se je folija raztrgala. To območje je prekrito z rdečim prahom, posledica izkopa zemljine.

Drugod tega prahu ni. Kot, da bi nekdo odprl staro, grdo in življenjsko nevarno rano, ki povzroča nove in nove bolečine.

clip_image008

clip_image010

Z lomljencem prekrita površina pilota emediacije z betonom

clip_image012

Modrinec, nebinovka in robide

Prilagojeni življenjski ciklusi

clip_image014

POST FESTUM

Kot sem pričakovala se industrijska nasutja zasipajo z nevarnimi odpadki, ki počasi “curljajo do podtalnice”.

Sprašujem se, koliko odpadkov še dodatno zvišuje ppm…

Remediacija z betonom bo utrla pot novim in novim nasutjem bolj ali manj nevarnih odpadkov.

Razen seveda, če res ne bodo tukaj stali veličastni trgovski centri z visečimi vrtovi in campusi.

17ha betonske remediacije, me zanima, kaj se bo zgodilo z ostalimi hektarji…

clip_image016

METULJNIK, ROGOZ, PAJESEN IN DRESEN

Neverjetno veličastna zapuščina uničujoče preteklosti, sedanjost so omilile rastline, kaj bo omililo prihodnost?

clip_image018

clip_image020

Breza, rman, regačica, papeževa sveča, pajesen

Gost koreninski splet

clip_image022

Topol, vrba, akacija

clip_image024

ČMRLJEV LET

clip_image026

ŠENTJANŽEVKA

clip_image028

VRTNICA

  • Share/Bookmark

Od alternativnih do trajnih virov energije

Že več let se v strokovni javnosti vrste opozorila, da moramo začeti resno razmišljati o možnostih rabe trajnih virov energije. 

Od alternativnih do trajnih virov energije

 

Razmišljanje direktorja podjetja Geosonda iz Kranja Boža Dukića se dotika nekaterih najbolj perečih problemov na področju racionalnega in optimalnega izkoriščanja energije.  

Mimogrede omenimo, da so v tem podjetju zelo ponosni na vse dosedanje uspešno uresničene projekte, med katere sodijo tudi Osnovna šola Hruševje, kot prva šola ogrevana z rabo geotermalne energije v Sloveniji, nedavno zgrajena maxigeosonda v Ločah (na sliki) in dvorec Lanthieri v Vipavi, ki prvi v Sloveniji koristi energijo površinske vode reke Vipave (na sliki).  

Kaj nas najbolj sili k razmišljanju o rabi trajnih virov energije?

»V dobrih zadnjih sto letih smo prešli skozi obdobja, v katerih smo si osvetljevali svoje prostore od petrolejk in sveč do uporabe sijalk z žarilno nitko, pa vse do rabe varčnih sijalk z diodami. Po enaki razvojni poti se giblje tudi potreba po ogrevanju prostorov za zasebno in javno rabo. Od rabe nafte in plina prehajamo v obdobje rabe trajnih virov energije. Obema zvrstema rabe je skupno varčevanje z energijo z istočasnim zmanjšanjem negativnih posledic.  

Pred 50. leti se je pojavil sistem centralnega ogrevanja naših hiš z rabo kurilnega olja. Takrat smo se sprva čudili in hitro sprejeli takšno rabo nafte in pozabili na prve peči na centralno ogrevanje, kurjene z drvmi in premogom. Seveda je udobje centralnega ogrevanja z rabo nafte hitro vstopilo v naše domove in smo se skoraj poslovili od drv in premoga. Dokončno slovo pa je prišlo z dodatno vgradnjo oljnih gorilcev v našo staro peč.  

Zatem se je zopet pojavil novi energent – plin. Sprva utekočinjeni, po naseljenih krajih pa zemeljski plin, pripeljan do posameznega objekta po plinovodu. In zopet so se pojavili trgovci, ki so začeli hvaliti novi energent, češ da je okolju prijazen in energetsko varčno naravnan. Začelo je prihajati do novih pojavov agresivnih vremenskih pojavov, ki jih prej nismo bili vajeni. In pojavili so se strokovnjaki, ki so začeli dokazovati, da podnebne spremembe povzroča vedno večja količina rabe fosilnih goriv (nafta, bencin, plin, premog v vsaki obliki).  

Vedno večje črpanje nafte izpod zemeljske površine seveda istočasno pomeni zmanjšanje zalog nafte. Ker črpamo nafto iz zemeljskih zalog in se ne ustvarjajo nove zaloge, je logična posledica, da je sprejeta ocena, da je naftnih zalog samo še za pol stoletja. Vsa ta opozorila so začela opozarjati potrošnike in strokovno javnost, da moramo resno razmišljati o možnosti rabe trajnih virov energije.«  

V javnosti je čedalje več govora o alternativnih, obnovljivih in trajnih virih energije. Nemalokrat se ti pojmi tudi mešajo. Kakšno je po vašem mnenju pravilno razlikovanje?

»Sprva se je pojavilo ime alternativni viri energije. Ker le-ti še niso bili namenjeni  množični  uporabi, se je to ime za njih obdržalo kar nekaj časa. In človek je z razvojem rabe teh virov, ker zna razmišljati, za alternativne vire začel uporabljati novo ime – obnovljivi viri energije. Prehod z enega na drugo ime je posledica logičnega razmišljanja.  

Za alternativno gorivo je hitro ugotovil, da to ni primerno ime, saj ne nadomešča poznani energetski vir, ker je sam po sebi to obnovljivi vir in se ni bati, da ni dovolj zalog tega vira. In potreben je bil samo korak v logičnem razmišljanju, da smo prišli do končne oblike imena. Tako danes med trajne vire energije uvrščamo sončno, vetrno, vodno in zemeljsko energijo. 

V skupino obnovljivih virov pa štejemo vse vrste odpadkov, tako lesnih kakor iz poljedelstva, veliko skupino pa predstavljajo tudi naši komunalni odpadki, kar pri nas poznamo pod pojmom biomasa. Pod tem pojmom lahko razumemo lesne ostanke po sečnji in čiščenju gozdov, lesne ostanke ob predelavi lesa in čiščenju zaraščenih zelenih površin.  

V skupino trajnih virov energije seveda sodi tudi energija površinskih voda (hidrotermalna energija), na kar vpliva energija sonca in geotermalna energija. Obstaja še nekaj energetskih virov, katerih raba je še v razvoju in še ni široko uporabljiva.  

Veter, voda in sonce so torej trajni viri energije in predvsem namenjeni proizvodnji električne energije. Sončna energija pa je namenjena tudi pripravi tople sanitarne vode in v nekem segmentu tudi ogrevanju.«  

Kakšen je vaš pogled na ogrevanje objektov?

»Za udobno bivanje in delo v vseh naših objektih je potrebno ustrezno poskrbeti tudi za ogrevanje. Skozi čas lahko ugotovimo, da se tudi način ogrevanja spreminja, menjavajo se energetski viri in tudi način ogrevanja. Iz posameznih proizvajalcev toplote po posameznih prostorih smo prešli na skupni vir toplote, tako imenovano centralno ogrevanje in prenos toplote preko radiatorjev v prostor. In ko nas je začela sama narava opozarjati, da so zaloge fosilnih goriv omejene, se je začela razvijati tudi raba trajnih virov energije.  

Ob tem je potrebno povedati, da sta k temu veliko prispevala dvig cen fosilnih goriv (nafta in plin) in opozarjanje klimatologov na podnebne spremembe zaradi vedno večjih izpustov toplogrednih plinov, kot posledica zgorevanja. In tu se je vrinil v razvoj še en faktor, cena fosilnih goriv in vedno večje znanje o potrebnosti izolacije objektov.«  

Kako lahko opredelimo večje porabnike energije?

»Zelo na splošno na tri velike porabnike, kot so industrija, promet in ogrevanje s hlajenjem. Klimatski pogoji v Sloveniji zahtevajo ogrevanje in hlajenje individualnih in poslovnih objektov in kot takšni so porabniki energije. Ker je količina fosilnih goriv omejena samo na obstoječe svetovne zaloge, in ker ima raba teh energentov za posledico izpust toplogrednih emisij, se za potrebe ogrevanja in hlajenja začenja uvajati raba trajnih in obnovljivih virov energije.  

Evropska zveza včlanjenih držav se je zavezala, da bodo do leta 2020 zmanjšali rabo fosilnih goriv, da bodo vse članice zmanjšale toplogredne emisije in povečale rabo trajnih in obnovljivih virov energije za 20 odstotkov od začetnega stanja. Ker je tehnično izvedljivejše rabiti trajne in obnovljive vire v segmentu ogrevanja in hlajenja v objektih, bo ta segment verjetno prvi, kjer se bo začelo intenzivno ukvarjati z zamenjavo načina ogrevanja vseh vrst objektov.«  

Kateri segmenti so potrebni za ogrevanje objektov?

»Predvsem trije segmenti, in sicer: trajni vir energije, toplotna črpalka in ustrezen sistem za prenos toplote v prostor. Za najvarčnejšo rabo trajnega vira se priporoča talno, stensko in stropno ogrevanje. Toplotna črpalka je nastala, takoj po izumu hladilnika in je dejansko tehnična naprava, ki deluje podobno, vendar obratno.  

Toplotna črpalka je ekološko najprijaznejši in energetsko najcenejši način ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Toplotna črpalka pridobiva toploto iz trajnega energetskega vira in od okoliškega zraka ter z njo in dodano električno energijo segreva vodo do temperature 55 stopinj Celzija ali več.  

Za pogon naprave (kompresorja) je potrebno vložiti od 20 do 30 odstotkov električne energije, 80 do 70 odstotkov energije pa pridobimo iz trajnega vira. Razmerje med vloženim delom (električno energijo) in pridobljeno toplotno energijo imenujemo grelno število. To pa je tem večje (večji prihranek), čim višja je temperatura vira in čim nižja je ogrevalna temperatura.  

To pomeni, da so za ogrevanje s toplotnimi črpalkami najprimernejši tako imenovani nizkotemperaturni sistemi (talno, stensko, konvektorsko ogrevanje). V Sloveniji se je začel razvoj toplotnih črpalk že v poznih 80. letih. V tem delu sta bili najaktivnejši dve takratni delovni organizaciji: Loška tovarna hladilnikov in Gorenje Velenje. Obe tovarni sta prenehali s tovrstno lastno proizvodnjo konec prejšnjega obdobja. Danes proizvaja toplotne črpalke nekaj manjših podjetij v Sloveniji in lastnike le-teh lahko štejemo za slovenske pionirje proizvodnje toplotnih črpalk.«  

 

Kaj opredeljuje energetsko samostojnost občin, regij in države?

»Prva zaveza države Slovenije do rabe trajnih virov in zmanjševanja toplogrednih emisij je nastala s sprejemom Kyotskega protokola v slovenskem Državnem zboru. Uspešnost je bila sprva dosežena zaradi zmanjšanja naše proizvodnje in tako smo sedaj na startnem izhodišču sprejete obveznosti. 

S področja energetike imamo v obravnavi tri dokumente: energetski zakon, nacionalni energetski program za obdobje do leta 2030 in strategijo prehoda RS v brezogljično družbo do leta 2050. Ko bodo ti dokumenti sprejeti, naj bi to pomenilo veliko prelomnico v našem pogledu na energetiko in tudi na rabo trajnih virov energije. Resno bomo začeli razmišljati o energetski samostojnosti za naše vsakodnevne potrebe in tudi o možnostih trženja viškov energije čez državne meje. 

Električno energijo bomo poleg hidroenergije proizvajali z rabo vetra, sonca in predelave vsakovrstnih odpadnih surovin. Poleg rabe trajnih virov energije se bomo resno začeli ukvarjati z rabo geotermalne energije. Naše občine so začele pripravljati tudi energetske zasnove, ki žal še niso pravi pokazatelj realne energetske možnosti proizvodnje energije v posamezni občini, vendar  je bistveno, da se je nekaj na tem področju začelo delati.  

Energetska samostojnost nam predvsem pomeni energetsko neodvisnost in neodvisnost od uvoza energije (električna energija in naftni derivati), kar nam istočasno pomeni povečanje našega blagostanja. In uspešna pot v energetsko samostojnost se začenja v našem domu, v naši občini. Začenja se s spoznavanjem naše rabe energije in zaščite pred hladom in toploto ter ugotovitvami, kaj storiti za najmanjšo porabo energije.  

Vsi smo že bili v večjih objektih, predvsem v tako imenovanih javnih objektih,  kot so npr. vrtec, šola, občina, zdravstveni dom. Velika večina obstoječih objektov je zgrajena v času, ko nismo dovolj poznali pomen in vlogo toplotne izolacije objektov, čemur je bil razlog cenena energija, predvsem cena kurilnega olja, ki je bilo v množični rabi. In sedaj smo pred dejstvom, da moramo vse te objekte energetsko obnoviti, kar pomeni obnovo ovoja zgradbe z obveznim prehodom na rabo trajnih virov energije. Ko bomo sčasoma prenovili takšne zgradbe, bomo istočasno postajali vedno bolj energetsko samostojni.«  

In kakšne so pri energetski obnovi možnosti za občane?

»Nesporno hiti cena energentov navzgor in v kratkem je pričakovati preskok cene kurilnega olja čez en evro za liter. Omejitve za dvig cene žal nikjer po svetu niso predvidene, saj je dvig cen nafte odvisen od mnogih razlogov (omejene svetovne zaloge, geopolitična svetovna razmerja).  

Občani bodo morali pregledati svoje zasebne objekte in proučiti možnost izvedbe dodatnih izolacij ter prav tako proučiti tudi možnost prehoda na rabo trajnega ali obnovljivega vira energije. Skoraj vsaka družina na sedem let kupi osebno vozilo za lastne potrebe, ki se po tem času izrabi, nato pa spet kupi naslednjega.  

Pri vgradnji predlaganega sistema z rabo trajnih virov energije, je potrebno vedeti, da ima takšen sistem s potrebnimi vzdrževalnimi deli življenjsko dobo do 30 let, kar občanu v tem obdobju prihrani nakup dveh novih vozil. Letni prihranek je lahko od 70 do 80 odstotkov od sedaj letnega izdatka za fosilni energent, ob dejstvu, da tako prispeva tudi k zmanjševanju toplogrednih emisij.

Pri nakupu naslednjega vozila bo občan začel razmišljati tudi o nakupu električnega vozila. In tudi zaradi tovrstne porabe električne energije bi si morali želeti vedno večjo proizvodnjo električne energije iz trajnih virov energije.«

  • Share/Bookmark