ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za Julij, 2013


Intervju z dr. Cvetko Ribarič Lasnik – Priprava odloka za sanacijo Celjske kotline

 

Intervju z dr. Cvetko Ribarič Lasnik

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je v zaključni fazi priprava odloka za sanacijo Celjske kotline, podobno kot ga je že pred leti država sprejela za Zgornjo Mežiško dolino. Tako pri slednjem kot tistem za sanacijo Celjske kotline sodeluje naša sogovornica dr. Cvetka Ribarič Lasnik s celjskega Inštituta za okolje in prostor.

Cvetka Ribarič Lasnik

„Trenutno smo v fazi izdelave zadnje verzije odloka, ki ga mora potrditi vlada. Odlok bo predvidoma sprejet še letos v najkrajšem možnem času tudi zaradi obvez in žuganja s strani Evropske unije. Ministrstvo se nagiba, da se sanacija celjske kotline financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj oziroma iz tako imenovanih neposrednih spodbud, ki gredo preko Razvojne Agencije Savinjske Regije.«

To finančno perspektivo smo že zamudili.

Pripravlja se program za naslednjo finančno perspektivo 2014 /2020. Vrednost investicije sanacije Celjske kotline je ocenjena na 25 milijonov na dobo desetih letih. Največ denarja bo šlo za sanacijo območja stare Cinkarne. To območje, kjer je v obdobju 1873 – 1985 obratovala metalurško-kemična industrija, obsega 17 hektarjev in vsega skupaj okoli 1,5 milijona m3 onesnažene zemljine (do globine 10 m oziroma neprepustne glinene plasti) s strupenimi kovinami kot so svinec, kadmij, cink, baker, barij, arzen) in fluoridi ter sulfidi, sestavine premogovega katrana (mineralna olja, PAH), klorirane organske snovi, azbestna vlakna ipd. Je eno najbolj onesnaženih zemljišč v Sloveniji. Po prenehanju obratovanja je nastalo oziroma ostalo onesnaženje z:

· navoženimi odpadki iz dosedanjih gradenj objektov in komunalne infrastrukture na lokaciji ali od drugje;

· eksplozijskim rušenjem močno onesnaženih zidov in ostrešij (prekritih z azbest-cementno kritino), proizvodnih objektov, ruševine in kritina so ostali na zemljišču;

· ostanki onesnaženih betonskih, poploščenih in asfaltnih talnih površin obratov, dvorišč in prometnic, železno-betonski temelji objektov, podzemni opečni zidovi;

· talna infrastruktura (rezervoarji, jame, jaški, kanali, rovi, cevi, armature, kabli) deloma zapolnjena z zapuščenimi procesnimi ali odpadnimi materiali.

Vsebnost težkih kovin v lokalni podtalnici so nekaj 10-krat preko mejnih vrednosti za iztok odpadnih vod v vodotok; tudi podtalnica je močno onesnažena z mineralnimi olji in kloriranimi ogljikovodiki.

Prav tu stojijo tudi nove zgradbe Tehnopolisa. Tu imajo namreč sedež številna podjetja.

»Teh zgradb ne bi smeli zgraditi pred izvedeno celovito sanacijo tega območja, kar jasno piše tudi v lokacijski informaciji. Ves prostor je neprimeren za stalno zadrževanje ljudi. Če bi bila sanacija opravljena prej, na kar smo opozarjali, bi te zgradbe normalno funkcionirale in bi se lahko gradilo dalje. Te zgradbe, ki so bile zgrajene tudi iz evropskega denarja, je sedaj potrebno porušiti, ker bo zaradi njih in komunalne infrastrukture celovita sanacija otežena.

Najprej je nujno potrebno sanirati okoli 15.000 m3 zemljine, nevarnega odpadka, ki je ostal po ureditvi kanalizacije na območju Stare Cinkarne in sanirati črno deponijo v Bukovžlaku, kar je naloga občine. Odlok o sanaciji celotne celjske kotline pa zajema celotno območje Stare Cinkarne, vseh 17 hektarjev; ter širše mestno območje okoli njega, kjer je zemljina neprimerna za kmetijstvo in vrtnarstvo.«

Evropa je dala Sloveniji in Celju dva meseca časa. Ta se počasi izteka in nič ne kaže, da bodo dela kmalu stekla.

»Izbran izvajalec del "Izvedba predelave ali odstranitve izkopanega materiala, ki vsebuje nevarne snovi na območju Stare Cinkarne (klas. št. odpadka 17 05 05*) na razpisu, ki ga je objavila Mestna občina Celje na svoji spletni strani, bo imel zelo zahtevno delo. Do tega bo minilo še nekaj časa. Evropo bomo verjetno skušali prepričati s tem, da pač delamo, da je to obsežna zadeva in se ne more končati v dveh mesecih. V dveh mesecih še dokumentacije ne izdelaš.«

Prvotna metoda sanacije, ki se je preizkušala tudi na terenu, je bila zavrnjena.

»Osebno menim, da je in-situ (na mestu) metoda solidifikacije – stabilizacije ali SS metoda še vedno aktualna, saj glede na končni rezultat predstavlja ekonomsko ugoden in učinkovit sanacijski predlog. To je metoda, kjer se s posebno gradbeno mehanizacijo (svedri), ki je v svetu poznana že več desetletij, na mestu samem meša onesnaženo zemljino z aditivom. Glavni cilj imobilizacijskih tehnologij je zmanjšati delež onesnažil, ki so potencialno mobilna ali biološko dosegljiva. Strupene snovi imobiliziramo z vmešavanjem aditivov, kot so cement, apno, minerali (apatit, zeoliti, sadra, glineni minerali, idr.) ali odpadnimi stranskimi proizvodi (elektrofiltrski pepel, jalovina, idr.). Nastanejo ti. monoliti. Bistvo sanacije onesnažene zemljine Stare Cinkarne in črne deponije v Bukovžlaku je, da se material, ki je tam, ne sme nikamor odvažati. Obdelati se mora po takšni metodi, da v bodočnosti ne bo prihajalo do zapraševanja okolice in izpiranja v podtalnico. In-situ imobilizacijske tehnologije so na splošno cenejše in manj moteče do naravne krajine, hidrologije in ekosistema, kot pa običajni izkop in odvoz onesnaženih zemljin. Iz 17 ha je potrebno narediti inerten sarkofag.«

Ta varianto so zavrnili, ker naj ne bi mogla dobiti Slovenskega tehničnega soglasja

»Ministrstvo je zaprosilo za mnenje Zavod za gradbeništvo, ali se za gradbeni material, ki bi nastal s cementno solidifikacijo onesnažene zemljine (ki je tudi nevaren odpadek), lahko izda Slovensko tehnično soglasje, ki omogoča, da je gradbeni proizvod legalno dan na trg. To je neumestno vprašanje, saj stabilizirani material ne gre na trg, ampak se ga obdela in vgradi na mestu samem. Za to metodo so se delali poskusi na območju Stare Cinkarne, občina in država sta v to vložila kar nekaj denarja. Raziskave so potekale štiri leta. Tudi cenejša je od ostalih. V izogib nesporazumom sem predlagala Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da recenzenti in izvajalci te tehnologije sedejo za skupno mizo in si razčistijo zadeve. Ne more stroka reševati zadeve preko medijev. Po zadnjih zagotovilih ministrstva, bo v kratkem sklican ta sestanek.

Nekateri pravijo, da bi bilo najceneje, če se tu zasadi s travo, grmovjem, drevjem?

»Tudi hiper akumulatorske rastline imajo omejeno sposobnost absorbcije in tudi ne uspevajo povsod. Tu gre za enormno onesnaženo zemljino, ki tudi do 100-krat presega kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, 68/1996). Problem je še ta, da imamo tu meter do dva navoženih gradbenih in drugih odpadkov in se pravo onesnaženje pokaže šele z globino metra ali dveh. Rastlinski koreninski sistem ni tako globok, da bi segel do tja. Po sanaciji bo to območje primerno za normalno uporabo, za parkirišče, zelenico, pozidavo. Poznamo vzorce iz drugih evropskih držav, vemo kako so se lotili dela.«

Ali je bilo potrebno, da nas Evropa začne priganjati?

»Kar se ekologije tiče, podcenjujemo zadeve. Tisto kar ne vidimo, nas ne boli, ne peče, tistega kot da ni. A prav to je lahko najbolj nevarno za zdravje ljudi. V Sloveniji smo veliko takšnih področij zanemarili, ker so se nam zdele prevelik zalogaj, ali pa to terja veliko dela in sredstev in kup sitnosti.

Učinek onesnaženja s težkimi kovinami se ne pokaže od danes na jutri.

Za azbest vemo, da povzroča azbestozo. Za kadmij, svinec in nekatere druge težke kovine vemo v katerih organih se kopičijo. Vendar je organizem kompleksen sistem na katerega vplivajo vsi dejavniki in je zato težko napovedati ali določiti, kaj je dejansko nastalo zaradi te težke kovine in kam je učinkovala. Vemo pa, da so težke kovine strupene za organizem, so rakotvorne, povzročajo mutacije, poškodujejo plod in se nalagajo v telesu. Bojim se, da bo šele naslednja generacija pokazala efekte, ki jih je imelo to okolje na ljudi. Tudi sedanja ni prikrajšana.«

Tudi Evropo je opozorila civilna iniciativa, prej se pa nihče ni zganil ne na lokalni ne na državni ravni.

»Potrebujemo take, ki opozarjajo. Smo le stroka in ne moremo napadati politike, lahko le opozarjamo na probleme. Za ustvarjanje potrebnega pritiska so civilne iniciative in celjska z g. Borisom Šuštarjem na čelu je veliko pripomogla, da se je začel klobčič za sanacijo in izboljšanje kvalitete zdravja Celjanov odvijati. Je lahko vzor drugim.«

Med občani je kar malodušje glede teh vprašanj, ker se tako počasi karkoli premika naprej. Še zdaj se zdi, da bi občina kar zamižala pred tem problemom.

»Če gledam Zgornjo Mežiško dolino, ki je tudi rezultat mojega dela, sodelavcev in ministrstev, so bile lokalne skupnosti in politika zainteresirane, da se pristopi k sanaciji. Po hitrem postopku so sprejeli odlok in zagotovili sredstva. Sanacija se izvaja, otroci imajo manj svinca v krvi, ceste so asfaltirane, odprte površine so zatravljene, fasade so prenovljene. Mežica, Žerjav, Črna postajajo lepi kraji. Svoje študente vedno peljem v Črno na terenske vaje in sem bila letos prav presenečena, kaj so iz tega denarja dejansko naredili. To naj bi bil vzor tudi ostalim. V Celju pogrešam interes in voljo politike in lokalne skupnosti. V Mežiški dolini je bil politični interes, nekdo je prišel v parlament, dva župana sta dobila še en mandat, kar ni zanemarljivo. Tudi v Celju je mag. Andreja Rihter kot poslanka v državnem zboru spodbudila razpravo o celjski problematiki in je s podporo ministra mag. Dejana Židana zadevo speljala tako daleč, da se ne more več ustaviti. Zdaj dela in živi drugje, škoda. V Celju manjka večji politični in lokalni interes, da bi se zadeva hitreje odvijala. Predvsem pa se premalo pogovarjamo in sodelujemo.«

Kdaj bodo lahko Celjeni živeli v čistejšem okolju?

»Z odlokom bodo postavljene prioritete. Najbolj akutni primeri, kjer je največje onesnaževanje, na območju Stare Cinkarne, se bo najprej reševalo. Tako, da tisti manj onesnažen del in ukrepi, ki se bodo izvajali, bodo prišli kasneje na vrsto, lahko pričakujemo, da bodo Celjani lažje zadihali v manj kot petih letih

  • Share/Bookmark

Poziv k zdravljenju z Naravo pri projektu obnova onesnaženega zemljišča Stare Cinkarne

 

Obnova in čiščenje z betonom

Okoljske spremembe so se in se bodo vedno dogajale, in strinjam se s trditvijo, da odmik človeka od narave nikoli ni bil tako velik, kot je sedaj, zato plašijo predvideni ukrepi za izboljšanje in odpravljanje preteklih onesnaženj v Celju, ker vpletajo in dajejo prednost „človeškim in finančnim“ virom, prevladuje razum znanstvenika nad njegovim notranjim občutkom.

Narava ne pozna omejitev delovanja samo na določen del življenjskega okolja, kar pomeni, da tudi naša „okoljska popravila“ ne morejo biti vezana na določen del življenjskega okolja.

clip_image002

Na slikah (D.Leštan), je prikazano območje 17 hektarjev, kjer bi potekala „Obnova in čiščenje z betonom“. V sedanjosti to območje normalno deluje, zarašča se s samoniklimi združbami dreves, grmov in zelnatih trajnic. Ena izmed razlag, zakaj na tem območju ne bi dopolnili samodejnega zaraščanja s sajenjem enakih ali podobnih rastlinskih združb, je razlaga, da rastline prepočasi rastejo in, da potem ne vedo kaj bi z njimi, pustiti jih tam je pa nemogoče, ker nameravajo na tem območju zgraditi „urbano cono“.

Samodejna obnova in čiščenje z Naravo

Z živimi bitji množično poseljena tla kot odeja prekrivajo podtalnico in pomembno vplivajo na kakovost zraka, življenja samega.

clip_image004clip_image006

Obe sliki prikazujeta združbo zelnatih trajnic, kjer mrgoli čebel, čmrljev, metuljev, hroščev, najdejo se celo deževniki. Ravno v tem vročem času so ta del pokosili, kar bi v primeru „Obnova in čiščenje z Naravo“ bilo nesmiselno. Samodejna razrast pomeni raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst.

Ob samodejni obnovi in čiščenju z Naravo

Sprejem kovin v nadzemne dele rastlin prispeva k zmanjšanju deleža težkih kovin v tleh, kar pa ne pomeni, da so takšna tla ali rastline primerne za uporabo v kakšne namene gospodarske rabe, vse gre namreč po principu „večje vsebnosti težkih kovin v tleh, večje vsebnosti v rastlinah“. Tako se namreč narava čisti že tisočletja in dobro bi bilo, da ta prostor ostane nepozidan, neuporaben za izkoriščanje, pustimo ga živeti in mu z našim znanjem o naravnih ponovnih oživitvah pomagajmo, da se bo potrdil kot „čistilni prostor“ za Celje.

Edini prostor, kjer se zemljišče ne obnavlja, je s folijo prekrita površina izkopane, onesnažene zemljine, ki je tako postala odpadek, ki ga nihče noče in pa seveda novi in novi nanosi salonitnih plošč, gospodinjskih, gradbenih in ostalih odpadkov, kar kaže, da ne glede na trud vseh znanstvenikov, občinskih delavcev in civilnih iniciativ, večina ljudi še vedno ne razume smiselnosti ohranjanja za zanamce. Visoki, spomeniško zaščiteni dimniki so opomin naši generaciji, ob njih rastoča šentjanževka (slika desno), pa znak Narave, kaj moramo storiti v prihodnosti.

clip_image008clip_image010

Samonikle rastline so na področju Stare Cinkarne ne samo izboljšale tla onesnažena s težkimi kovinami, pozelenitev z rastlinami je izboljšala pogled in omejila zapraševanje kovin v okolico, kar se kaže v dobrem počutju, ko se sprehajaš med rastlinami. Celo metuljnica, grmovnica, ki s svojim bujnim cvetenjem privablja metulje, ose, čebele…, je pognala iz „z betonom in gruščem obnovljene površine“, to je Moč življenja.

clip_image012

Rastline, ki rastejo v bližini Stare Cinkarne ali neposredno na tem območju, kopičijo težke kovine v večji vsebnosti v koreninah ali nadzemnih delih, prilagodile so se na večjo vsebnost kovin v tleh, kar je vidno po pestrosti rastlinskih vrst, ki samoniklo poseljujejo onesnažena tla. Rastline so zdrave in hitro rastejo ne glede na to, da so izmerjene koncentracije težkih kovin na tem področju presegale mejne vrednosti, kar bi lahko oviralo normalen razvoj in rast rastlin.

Rastline so naravni skladiščniki težkih kovin

Tako pa neovirano in zelo hitro rastejo breze, topoli, javorji, dreni, vrbe, trsje, rogoz…, seveda brez vsiljivk ne gre, obrežje reke Voglajne je preraščeno z japonskim dresnikom, ki se z zadovoljstvom naseljuje tudi tukaj, družno s pajesenom in octovcem, med zelnatimi trajnicami pustoši suholetnica. To je še en znak za našo pomoč. Sedaj že res vrabčki na strehi čivkajo o tem, kako domače rodne rastline uspešno izpodrinejo tuje rodne vsiljivke, treba jih je le saditi, pa bo mogoče pognala še kakšna vrtnica.

clip_image014clip_image016

Torej so naravna bitja Stare Cinkarne skladiščniki težkih kovin in ostalih onesnažil, odporni na povečane vsebnosti v tleh, z razvejanim koreninskim sistemom, ki prodira v globine. In glede na to, da vedo povedati starejši prebivalci Celja, kaj vse se skriva pod površjem, nam je lahko takoj jasno, da niti en človek, navkljub dragim tehnologijam in strojem, ni sposoben očistiti tega. Po pripovedi sodeč je enako onesnaženo ali še celo bolj območje celotne celjske kotline. Samo v razmislek, v bistvu se je tudi pri nas zgodila ekološka katastrofa, ki smo se je zavedli šele s pozivanjem civilnih iniciativ po boljši prihodnosti. Ali bomo sedaj betonirali, asfaltirali in podirali? Gradili na novo? Zakaj, če pa že ob malem neurju padavinska voda zalije kleti? Zakaj, če pa je večina zgradb praznih, življenje mesta pa utripa v tujih trgovskih centrih s klimatskimi napravami?

clip_image018clip_image020

Zunaj je peklensko vroče, Savinja je tako nizka, da ji lahko z gotovostjo pripišemo status potočka, ljudje se hladijo v bazenih, zjutraj zalitih vrtičkih in v avtu je klima… Kaj pa, ko vode zmanjka, tako kot se je to zgodilo na Ostrožnem ob Koprivnici?

Zakaj mislite, da so stara drevesa tako pomembna? Celje je večje mesto, ki potrebuje rastlinska območja. Če se danes sprehodimo po mestnem parku se bomo najprej ustavili pod krošnjami starih dreves. Življenje mora biti sestavljeno iz drobnih užitkov.

Izmerjene vrednosti onesnažil v zemlji in zraku so zastrašujoče, zato je res smiselno, da se nekaj naredi, a ne moremo rešiti problema, če ga ne vidimo oziroma si pred njim zatiskamo oči. Za novodobne ljudi namreč velja, da zaradi gozda ne vidimo dreves, velja za vsa področja, ki nepovezano delujejo, čeprav se nam vsem dogajajo iste stvari.

Medsebojna povezava

Rastlinske združbe potrjujejo zgodbo o medsebojni povezavi in delovanju. Ena sama rastlinska vrsta je lahko odporna le na eno ali nekaj onesnažil in se ne more razviti na rastišču z vsemi mogočimi onesnažili, vključno s težkimi kovinami.

Rastline, ki jih izbere narava, hitro rastejo in hitro poseljujejo opustele, onesnažene površine.

Takšna prilagoditev je vezana na dedovanje odpornosti za določene kovine v tleh, tekom let je večina rastlin, ki sedaj rastejo v Sloveniji, razvila in se prilagodila onesnaženjem, ki se dnevno dogajajo. Tako kot ljudje in živali. Zavedanje, da lahko s svojim početjem uničim dolgoletni trud preživetja, me je napeljalo na razmišljanje o „čistilnih področjih“. Pa ne samo mene.

clip_image022clip_image024

Pomoč Naravi pri čiščenju in obnovi

Pogoj za vnos in kopičenje težkih kovin v rastline je, da je težka kovina v talni raztopini v topni obliki, premike težkih kovin iz tal pa povzroči tudi zakisanje zemlje.

Premike kovin v tleh omogočimo z dodajanjem razgradljivih snovi (kompost, hlevski gnoj, odpadli listi, veje, odmrle trajne zelnate rastline…) ter gline, kamene moke, ter drugih bolj ali manj opevanih in s strani strokovnih služb priznanih sredstev. Tako se poveča delež celokupne vsebnosti težkih kovin (svinec, kadmij, cink…) in onesnažil (primer žveplene kisline, ki se steka iz odvrženega akumulatorja na zemljišču Stare Cinkarne), ki ga rastlina lahko sprejme.

Zaradi medsebojnega sožitja korenin in glivic, se svinec težko prenaša iz tal v korenine, večina privzetega svinca ostane v koreninah in se skoraj ne premika v stebla, veje ali liste. Največ svinca sprejme rastlina skozi liste iz zraka (prašni delci), kjer se potem zadržuje v starejših listih.

Za kadmij in cink veljajo podobne lastnosti glede vnosa v rastlino le, da ju rastlina lahko premika po celi rastlini, odvisno od potrebe.

Prav tako lahko rastline preprečijo prehajanje kovin v rastlino (npr. z izločki, ki vežejo nase težko kovino) ali pa kovine nalagajo v tkivih, notranji mehanizmi v rastlini omilijo ali preprečijo škodljive vplive težkih kovin in drugih onesnažil.

Do potankosti so znane do sedaj proučevane lastnosti vseh živih bitij, a nas še vedno preseneti obnašanje Narave v trenutkih samoobnavljanja. Koreninski spleti rastlinskih združb delujejo povezano s prenosom podatkov, združijo se tiste rastlinske vrste, ki lahko koristijo ena drugi pri zagotavljanju ugodnih življenjskih pogojev.

Drevo s svojo veličino predstavlja najvišjo stopnjo čiščenja, poveže se z drugimi drevesi, ki tvorijo splet, kjer najbolje uspevajo v medsebojnem sodelovanju. Topol in vrba sta med sabo povezana tudi preko glivic na koreninah, topol skladišči težke kovine v listih, vrba v koreninah. Ko topol odvrže liste, lahko vrba s koreninami privzame, kar je topol spremenil in skladiščil v listih.

Za vsako živo bitje so omejitve, kot pri človeku, če je nečesa preveč, življenje ugaša.

Vzorec sestavljen iz različnih dreves je ogrodje. Drevesa in grmi se v naravnih sestojih lepo razumejo in tvorijo ugodne pogoje za rast zelnate podrasti. Na slikah grašica in rman v vzajemnem sožitju z metuljem. Še vedno smo na območju močno onesnažene Stare Cinkarne.

clip_image026clip_image028

Vzpostavljeno čistilno območje Medloga

clip_image030clip_image032

Podobna zgodba se odvija v bivši drevesnici Vrtnarstva Celje, kjer je nastal DREVESNI PARK kot čistilni prostor za ta del mesta Celja, neposredno v bližini reke Savinje. Drevesa, grmovnice in podrast krepijo naravni uravnalni splet, priča smo neprestanemu obnavljanju, čiščenju, zadržana voda spodbuja življenjsko pestrost, ohranja se življenje.

V Drevesnem parku je nastala rastlinska učilnica po večletni pridelavi okrasnih rastlin za namen prodaje. V skladu s takratnimi predpisi o uporabi škropiv, ki sedaj seveda ne veljajo več, bi lahko rekla, da je bilo to zemljišče prekomerno onesnaženo, čeprav je podtalnica nizka in Savinja teče zraven. A predpisov in zakonov se moramo držati, čeprav se kasneje pokaže, da so bili nesmiselni.

Če bi sedaj vzorčili pitno vodo na tem mestu, bi bili rezultati neprimerno boljši. Rastline ne samo, da čistijo tla in vodo, ustvarjajo tudi novo talno kapaciteto za sprejem vode. No, mogoče bi bilo sedaj spet česa preveč glede na škodo, ki jo povzroča izvedba projekta „protipoplavne varnosti“.

V takih učilnicah najdemo vzorce zasaditev primernih rastlin, kajti narava izbira po ključu najhitrejše vzpostavitve ravnotežja. Zlato sporočilo narave človeku. Tako včasih vrtnarska, kmečka in gradbena logika zataji, zato stroka, ki je opustila povezave z naravo in drugimi strokami, opušča tudi logična razmišljanja, dogajajo se človeške zmote in napake.

Ohranjena in v okolje varstvene projekte vključena, obstoječa, nekoč onesnažena pridelovalna površina ob reki, ki se je tekom let spremenila v samočistilni predel, kjer si podajata roko narava in človek, je lahko primer dobre rešitve še za ostale manjše in večje pritoke Savinje.

clip_image034clip_image036

Sporočilo Narave

Sporočilo Drevesnega parka vsem ljudem, ki na tak ali drugačen način na prvo mesto postavljajo ohranitev narave so besede dveh umetnikov;

Marka Pogačnika: „Ne pomaga, če popravljamo stvari v naravi, ko pa ljudje ostanemo isti in delamo še zmerom iste napake. Zato je oboje enako pomembno, delo na sebi in sodelovanje s svetom in naravo.“

in

Andreje Džakušič: „Odlična priložnost za mesto, da razširi svoje zelene površine in pridobi javni prostor in v svoj organizem vključi nekaj, kar že ima in mu je bilo nehote podarjeno.“

Zame to pomeni, da se pri takih rešitvah okoljskih problemov prisluhne in sodeluje, naravi in ljudem, ki smo del nje in ne nad njo.

clip_image038clip_image040

clip_image042clip_image044

Z veseljem prebrano:

Marko Černe, Borut Smodiš – Fitoremediacija kot ekotehnološki način za čiščenje z radionuklidi onesnaženih tal in voda

Ana Vovk Korže – Nas narava lahko zapusti ali kaj so ekoremediacije?

Remediacija onesnaženih tal s težkimi kovinami; Distribucija težkih kovin v rastlinske dele BRASSICA NAPUS L. VAR. NAPUS – Nadja Romih, Boštjan Grabner, Cvetka Ribarič Lasnik

Raziskave onesnaženosti tal Slovenije – Marko Zupan, Helena Grčman, Franc Lobnik, Silvo Žlebir

Marko Pogačnik – Intervju: Spet moramo najti stik z zavestjo narave

Remediacija s strupenimi elementi onesnaženih tal – D.Leštan, N.Finžgar, M.Udovič, G.Voglar, M.Pociecho, D.Voglar

Andreja Džakušič – Srečevanja

  • Share/Bookmark

Alpe Adria Green je prijavila nepravilno odlaganje azbestnih odpadkov, ki jih odlaga Komunala d.d. Nova Gorica, pristojnim organom.

clip_image002

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

IZJAVA ZA JAVNOST

Alpe Adria Green je prijavila nepravilno odlaganje azbestnih odpadkov, ki jih odlaga Komunala d.d. Nova Gorica, pristojnim organom.

Družba Komunala d.d. Nova Gorica je INŠPEKTORAT ZA KMETIJSTVO in OKOLJE dne 21.12.2012 izdal odločbo, s katero je bilo upravljavcu naloženo, da mora v roku 3 mesecev prenehati odlagati odpadke na odlagališča nenevarnih odpadkov. Kljub izdani odločbi se nepravilna obdelava azbestnih odpadkov nadaljuje in sicer se odpadki skladiščijo, pri tem pa vsi odpadki niso zavarovani s folijo; tudi tisti odpadki, ki so oviti v folijo, je folija na večih mestih stragana, tako da azbestna vlakna lahko uhjajo v zrak.

Družba Komunala d.d. Nova Gorica je kršila predpise – Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest ter Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Azbestne odpadke zbira in predeluje odpadke tako, da s tem povzroči nevarnost nastanja hude telesne poškodbe in dejanske škode kakovosti zraka, zemlje in vode, ter z opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzročil nevarnost za življenje ljudi s tem, da je Komunala d.d. Nova Gorica več let dovoljevala obdelavo azbestnih odpadkov na Centru za ravnanje z odpadki Stara Gora, čeprav podjetje Komunale d.d. Nova Gorica ni imelo okoljevarstvenega dovoljenja, ki je skladno z 11. členom Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest pogoj za predelavo azbestnih odpadkov, pri tem pa je dovolila, da se azbestni odpadki obdelujejo na nedovoljen način in ni poskrbela za to, da bi bili odpadki pakirani v vrečah oz. foliji, kot zahtevajo predpisi, zlasti določbe Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest, kar je povzročilo sproščanje azbestnih vlaken v okolje, pri čemer je azbestna vlakna veter raznašal do prebivalcev, živečih v okolici Odlagališča, kar je imelo za posledico, da so nevede vdihavali delce azbesta, med izpostavljenostjo azbestu in pojavom znakov bolezni pa mine več let, celo desetletij.

Poleg tega je družba Komunala d.d. Nova Gorica odgovorna Skladno z določili Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja za dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja, to pa pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov.

Kljub temu, da nimajo dovoljenja za odlaganje azbestnih odpadkov nevarne azbestne plošče nezaščitene ležijo ob vstopu na azbestno polje. Azbestne odpadke so odlagali nezaščitene, pri čemer so prosto ležali na odlagališču, niso niti zaviti v foliji niti dodatno prekriti s plastično folijo. Ponekod so pomešani z ostalimi odpadki (gradbeni material, pločevinke, plastične cevi, karton, …) in odloženi tudi izven polja, namenjenega za odlaganje azbestnih odpadkov. Po zakonu bi morali odlagati samo gradbene odpadke, ostale pa,ki vsebujejo trdno vezani azbest, in druge trdno vezane azbestne odpadke odlagati v posebnih odlagališčnih poljih ločeno od drugih odpadkov.

Nestrokovno ravnanje z azbestnimi odpadki povzroča nevarnost emisij azbestnih vlaken v zrak, kar ogroža zaposlene na odlagališču in okoliške krajane. Azbestni odpadki bi morali biti skladno z veljavnimi predpisi dnevno sproti prekriti, zaviti v folijo in nemudoma prekriti, vendar predpisi niso bili spoštovani. Ne samo, da azbestni odpadki na Odlagališču odpadkov Stara Gora niso bili zavarovani; poleg tega je upravljavec še sam povzročal širjenje azbestnih vlaken v okolje s tem, ko je dopustil, da tovorna vozila in delovni stroji na odlagališču vozijo po azbestnih odpadkih, ki so ležali na odlagališču in jih še dodatno drobijo, kar povzroča širjenje azbestnih vlaken v okolje.

Glede na to, da so na območju odlagališča pogosti vetrovi, poleg tega je to območje znano po orkanski burji, rakotvorna azbestna vlakna raznaša v širšo okolico, več kilometrov stran, tudi proti Novi Gorici.

Dokler je komunala še lahko odlagala na Odlagališču Stara Gora se azbestni odpadki niso sproti prekrivali, kar dokazujejo že prikazane slike in še potrjujeta sliki, ki sta bili posneti po koncu delovnega časa odlagališča.

Azbest je nevaren za zdravje ljudi, ker ima vlaknato zgradbo. Vlakna se zelo rada lomijo vzdolžno, pri čemer nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Ker so tako majhna, da jih ne vidimo, in brez vonja, jih lahko vdihamo, ne da bi za to vedeli. Pri vdihavanju lahko vlakna pridejo globoko v pljuča in povzročijo bolezni kot so azbestoza in rak pljuč (mezoteliom – redko obliko raka popljučnice ali potrebušnice skoraj v vseh primerih povzroči azbest). Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine tudi do 40 let. Azbest, postane nevaren, ko … se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak in s tem predstavljajo nevarnost za zdravje. Nevarni so torej predvsem tisti izdelki, ki se drobijo ali spreminjajo v prah, ko jih uporabljamo.”

Komunala bi morala tudi zagotoviti, da se azbestni odpadki odlagajo na vnaprej določeno odlagalno polje za azbest, ki mora biti vidno označeno in namenjeno samo odlaganju azbestnih odpadkov. Dovoz do odlagalnega polja za azbestne odpadke mora biti urejen tako, da se odpadke lahko odloži neposredno s tovornega vozila v jamo ali jarek, kamor se odlaga azbestne odpadke. Če se azbestne odpadke stresa v jamo ali jarek z njegovega roba, je treba zagotoviti, da se odpadki ne raztresejo. Odpadke je treba takoj potem, ko se jih odloži, prekriti. Čez odložene azbestne odpadke, ki niso prekriti z zemljo ali podobnim inertnim materialom, se ne sme voziti s tovornimi vozili in delovnimi stroji.

Glede na vse navedeno je očitno, da družba Komunala brez okoljevarstvenega dovoljenja odlaga azbestne odpadke, pri tem pa v nasprotju s predpisi opustila vse ukrepe, ki se zahtevajo v zvezi z odlaganjem azbestnih odpadkov na odlagališčih in s tem povzročila nevarnost za življenje in zdravje ljudi.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Jesenice: 26.07.2013

clip_image004

Azbestni odpadki na odlagalnem polju niso trdno vezani v folijo in dodatno prikriti s plastično folijo.

clip_image006

Azbestni odpadki na odlagalnem polju niso trdno vezani v folijo in dodatno prikriti s plastično folijo.

clip_image008

Azbestni odpadki pomešani z gradbenim materialom niso odloženi na polju za azbestne odpadke.

clip_image010

Azbestni odpadki nezaščiteni ležijo na odlagalnem polju.

- clip_image012

Zdrobljeni azbestni odpadki 15.03.2013 ob 5.55 popoldan

clip_image014

Nezaščiteni azbestni odpadki 22.03. 2013 ob 3.14 popoldan

clip_image016

Sledi, ki jih puščajo stroji, ko vozijo po azbestnih odpadkih in odpadke že dodatno drobijo

clip_image018

Sledi, ki jih puščajo stroji, ko vozijo po azbestnih odpadkih in odpadke že dodatno drobijo

clip_image020

clip_image022

Sliki iz septembra 2012 – azbestno odlagalo polje

clip_image024

september 2012 – azbestni odpadki so se vsipali kar čez brežino

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE NAŠIH OTROK, POTEM BO PREPOZNO!!!

clip_image002[4]

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija, Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu za zašito okolja in v javnem interesu za zašito narave.

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU.

SI56 9067 2000 0636 284, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239. GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

  • Share/Bookmark

Računsko sodišče: Ukrepi ministrstev za učinkovito rabo energije nezadostni!

Računsko s. - ukr. mins_0001

Računsko s. - ukr. mins_0002

  • Share/Bookmark

AAG pozdravlja odločitev Vlade RS za odločen ne energetski listi zaradi uvrstitve plinskega terminala Žavlje na njo!

V ALPE ADRIA GREEN pozdravljamo odločitev Slovenske Vlade, da bo na današnji seji EU komisije za energetiko glasovala proti evropskemu seznamu prednostnih energetskih projektov, če projekt gradnje plinskega terminala ne bo odstranjen s seznama. Hkrati bodo Slovenija priložila izjavo, v kateri bodo izrazili jasno nasprotovanje uvrstitvi tega projekta na seznam in pozvali Evropsko komisijo, da upošteva mnenje Slovenije o projektu, ki ga sosednja Italija sicer podpira.

Kot so še povedali na vladi, bodo s tem glasovali tudi proti sedmim projektom, ki – zaradi nenasprotovanja drugih držav članic – zaenkrat ostajajo na seznamu. Na vladi upajo, da bodo uvrščeni tudi v sam delegiran akt, ki ga bo jeseni pripravila Evropska komisija. "Naj poudarimo, da glasovanje proti seznamu zaenkrat ne pomeni spremembe glede statusa naših projektov. Ti so še vedno prepoznani kot evropsko pomembni," pravijo na vladi.

Plinski terminal v Žavljah ima negativne okoljske, socio-ekonomske, prometne in varnostne vplive, menijo na vladi.

PLINSKI TERMINAL PRI TRSTU

Slovenija glasovala proti terminalu

Potem ko je vlada na dopisni seji sklenila, da bo glasovala proti seznamu prednostnih energetskih projektov, če bo na njem tudi plinski terminal Žavlje, je dogovor tudi spoštovala. Kljub temu, da je bil to tudi glas proti domačim projektom, ki pa ostajajo prednostni. Plinska terminala

Slovenija se je na sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov v Bruslju izrekla proti, je na novinarski konferenci dejal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Slovenija je bila proti, ker kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu oz. projekt Žavlje ni bil odstranjen s seznama.

Kot je v Ljubljani danes poudaril minister, je bila Slovenija v teh dneh pod hudim pritiskom glede projekta Žavlje, tako s strani Bruslja kot Italije. Omerzel je pojasnil, da je imel projekt v začetku sicer ime plinski terminal Žavlje, pozneje pa je bil preimenovan, vendar pa gre za isti projekt.

Po njegovem mnenju je Slovenija danes jasno pokazala, da se bo borila za svoje interese. Slovenija se bo, kot je poudaril, do konca borila, da se omenjeni projekt umaknjen s seznama.

Plinski terminal v Žavljah pred slovensko obalo ima po navedbah vlade namreč mnoge neposredne negativne okoljske, družbeno-ekonomske, prometne in varnostne vplive. Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive na zdravje in morsko okolje živega srebra iz sedimenta.

  • Share/Bookmark

Odločali v prid kapitalu in ne zdravju ljudi?

Vir / Avtor:  Dnevnik/ Veronika Rupnik Ženko

Ilirska Bistrica.  -  »Slovenija še zdaleč nima neodvisnega organa, ki bi izdajal okoljevarstvena dovoljenja, soglasja in mnenja. Bolj ali manj so ta izdana po političnih pritiskih oziroma so odvisna od trenutne politične situacije, ki je očitno bolj naklonjena kapitalu kot pa varstvu okolja in zdravja ljudi,« Vojko Bernard, predsednik mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green komentira zadnje dogajanje v zvezi z ilirskobistriško bioplinarno.

V ilirskobistriški civilni iniciativi pričakujejo, da bodo inšpektorji prepovedali delovanje bioplinarne, saj glede na ugotovitve Arsa njeno okoljevarstveno dovoljenje ni skladno z dejanskim stanjem.

Ta je zaradi birokratske napake Agencije RS za okolje (Arso) in ilirskobistriške upravne enote po ovinku pridobila uporabno dovoljenje, čeprav ni dokazala, da zanj izpolnjuje pogoje. V organizaciji so resno zaskrbljeni, saj je podobnih primerov na škodo okolja in ljudi, ko pristojni organi ne odigrajo svoje vloge, vse več.

Arso zamudil, upravna enota odlašala

V primeru ilirskobistriške bioplinarne v lasti podjetja Biofutura je Arso za razplet soodgovoren, ker svojega četrtega mnenja o nedelovanju bioplinarne v skladu z okoljskimi predpisi upravni enoti ni predložil v zakonsko določenem roku, pač pa tri dni prepozno. Napako je izkoristila Biofutura, ki je sprožila upravni spor in dosegla svoj cilj. Upravno sodišče je namreč odločilo, da ker mnenje Arsa ni bilo podano v predpisanem roku, se šteje, da je bilo pozitivno, in odpravilo odločbo, s katero je upravna enota na podlagi tega istega mnenja zavrnila izdajo uporabnega dovoljenja. Na Arsu se branijo, da so upravni enoti pred tem izdali že tri negativna mnenja in da bi že na podlagi teh lahko zavrnila izdajo uporabnega dovoljenja, pa tega ni storila. Poleg tega so upravni enoti tudi jasno sporočili, da izdano okoljevarstveno dovoljenje, na podlagi katerega je bioplinarna poskusno obratovala, ne odraža več dejanskega stanja. »Zato smo od upravne enote pričakovali zavrnitev uporabnega dovoljenja, od stranke pa novo vlogo, ki bi odražala dejansko stanje,« nam je odgovorila Verica Vogrinčič z Arsa.

Na upravni enoti pa so nam v zvezi z dolgotrajnostjo njihovega postopka v zelo obsežnem odgovoru pojasnili, da so na podlagi vsakokratnega mnenja Arsa lastnika v skladu z zakonom o upravnem postopku s tem seznanili in mu omogočili, da se o njem izreče oziroma dostavi zahtevane dopolnitve, saj da so bila tudi mnenja Arsa napisana na način, da je bilo to potrebno. Na Arsu so to zanikali, češ da so sami podajali zgolj ugotovitve in da niso nikoli zahtevali dopolnitve.

Ilirskobistriško civilno iniciativo, ki se je že pred časom s peticijo zavzela za zaprtje bioplinarne, pa je neprijetno presenetila tudi zadnja odločitev upravne enote. Potem ko ji je upravno sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje, je namreč pohitela in veliko pred iztekom 30-dnevnega roka izdala uporabno dovoljenje, s tem pa sprožila pomisleke o strokovnosti svojega ravnanja.

»Procesna hiba (zamuda roka) ne more biti razlog za izdajo pozitivne odločbe, saj je jasno, da niso izpolnjeni zahtevani tehnični pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja, kar je Arso ugotovil v vseh štirih izdanih mnenjih. Tudi sodbo upravnega sodišča razumemo kot vrnitev zadeve v ponovno odločanje in ne kot zahtevo, da mora upravna enota izdati pozitivno odločbo, kar je ta nato po hitrem postopku storila. Tudi če je upravna enota ravnala v skladu z zakonom, je izmed vseh zakonskih možnosti izbrala tisto, ki je najslabša za nas, državljane,« je v imenu civilne iniciative komentiral Egon Zevnik in napovedal, da bodo s pomočjo strokovnjakov tudi sami preučili pravne možnosti.

Zmazek išče strateškega partnerja

V civilni iniciativi ob morebitnem zagonu objekta pričakujejo takojšnje ukrepanje ustreznih inšpekcijskih služb, ki so si, kot pravijo, večkrat zatiskale oči pred nepravilnostmi, na katere jih je civilna iniciativa ves čas poskusnega obratovanja bioplinarne opozarjala.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam odgovorili, da bo inšpekcija za okolje in naravo pri nadzoru ugotavljala skladnost delovanja bioplinarne z okoljevarstvenim dovoljenjem in veljavno zakonodajo. V primeru nepravilnosti bo izrekla tako inšpekcijske (ureditvena odločba za odpravo nepravilnosti) kot prekrškovne ukrepe (denarna kazen), v primeru njihovega nespoštovanja pa podala predlog agenciji za okolje za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja.

V podjetju Biofutura, ki ima sedež v Trzinu, smo včeraj izvedeli, da bioplinarna tudi po pridobljenem uporabnem dovoljenju ne obratuje in do nadaljnjega tudi ne bo, saj da za to nima finančnih sredstev, in da direktor Biofuture Igor Zmazek zato že nekaj časa išče strateškega partnerja. V javnosti so zaokrožile informacije, da se za nakup zanima Petrol, kar pa so tukaj odločno zanikali.

»Politika je bolj naklonjena kapitalu kot pa zaščiti okolja in zdravja ljudi.« Vojko Bernard, Alpe Adria Green

  • Share/Bookmark

Odločali v prid kapitalu in ne zdravju ljudi?

Vir / Avtor:  Dnevnik/ Veronika Rupnik Ženko

Ilirska Bistrica.  -  »Slovenija še zdaleč nima neodvisnega organa, ki bi izdajal okoljevarstvena dovoljenja, soglasja in mnenja. Bolj ali manj so ta izdana po političnih pritiskih oziroma so odvisna od trenutne politične situacije, ki je očitno bolj naklonjena kapitalu kot pa varstvu okolja in zdravja ljudi,« Vojko Bernard, predsednik mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green komentira zadnje dogajanje v zvezi z ilirskobistriško bioplinarno.

V ilirskobistriški civilni iniciativi pričakujejo, da bodo inšpektorji prepovedali delovanje bioplinarne, saj glede na ugotovitve Arsa njeno okoljevarstveno dovoljenje ni skladno z dejanskim stanjem.

Ta je zaradi birokratske napake Agencije RS za okolje (Arso) in ilirskobistriške upravne enote po ovinku pridobila uporabno dovoljenje, čeprav ni dokazala, da zanj izpolnjuje pogoje. V organizaciji so resno zaskrbljeni, saj je podobnih primerov na škodo okolja in ljudi, ko pristojni organi ne odigrajo svoje vloge, vse več.

Arso zamudil, upravna enota odlašala

V primeru ilirskobistriške bioplinarne v lasti podjetja Biofutura je Arso za razplet soodgovoren, ker svojega četrtega mnenja o nedelovanju bioplinarne v skladu z okoljskimi predpisi upravni enoti ni predložil v zakonsko določenem roku, pač pa tri dni prepozno. Napako je izkoristila Biofutura, ki je sprožila upravni spor in dosegla svoj cilj. Upravno sodišče je namreč odločilo, da ker mnenje Arsa ni bilo podano v predpisanem roku, se šteje, da je bilo pozitivno, in odpravilo odločbo, s katero je upravna enota na podlagi tega istega mnenja zavrnila izdajo uporabnega dovoljenja. Na Arsu se branijo, da so upravni enoti pred tem izdali že tri negativna mnenja in da bi že na podlagi teh lahko zavrnila izdajo uporabnega dovoljenja, pa tega ni storila. Poleg tega so upravni enoti tudi jasno sporočili, da izdano okoljevarstveno dovoljenje, na podlagi katerega je bioplinarna poskusno obratovala, ne odraža več dejanskega stanja. »Zato smo od upravne enote pričakovali zavrnitev uporabnega dovoljenja, od stranke pa novo vlogo, ki bi odražala dejansko stanje,« nam je odgovorila Verica Vogrinčič z Arsa.

Na upravni enoti pa so nam v zvezi z dolgotrajnostjo njihovega postopka v zelo obsežnem odgovoru pojasnili, da so na podlagi vsakokratnega mnenja Arsa lastnika v skladu z zakonom o upravnem postopku s tem seznanili in mu omogočili, da se o njem izreče oziroma dostavi zahtevane dopolnitve, saj da so bila tudi mnenja Arsa napisana na način, da je bilo to potrebno. Na Arsu so to zanikali, češ da so sami podajali zgolj ugotovitve in da niso nikoli zahtevali dopolnitve.

Ilirskobistriško civilno iniciativo, ki se je že pred časom s peticijo zavzela za zaprtje bioplinarne, pa je neprijetno presenetila tudi zadnja odločitev upravne enote. Potem ko ji je upravno sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje, je namreč pohitela in veliko pred iztekom 30-dnevnega roka izdala uporabno dovoljenje, s tem pa sprožila pomisleke o strokovnosti svojega ravnanja.

»Procesna hiba (zamuda roka) ne more biti razlog za izdajo pozitivne odločbe, saj je jasno, da niso izpolnjeni zahtevani tehnični pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja, kar je Arso ugotovil v vseh štirih izdanih mnenjih. Tudi sodbo upravnega sodišča razumemo kot vrnitev zadeve v ponovno odločanje in ne kot zahtevo, da mora upravna enota izdati pozitivno odločbo, kar je ta nato po hitrem postopku storila. Tudi če je upravna enota ravnala v skladu z zakonom, je izmed vseh zakonskih možnosti izbrala tisto, ki je najslabša za nas, državljane,« je v imenu civilne iniciative komentiral Egon Zevnik in napovedal, da bodo s pomočjo strokovnjakov tudi sami preučili pravne možnosti.

Zmazek išče strateškega partnerja

V civilni iniciativi ob morebitnem zagonu objekta pričakujejo takojšnje ukrepanje ustreznih inšpekcijskih služb, ki so si, kot pravijo, večkrat zatiskale oči pred nepravilnostmi, na katere jih je civilna iniciativa ves čas poskusnega obratovanja bioplinarne opozarjala.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam odgovorili, da bo inšpekcija za okolje in naravo pri nadzoru ugotavljala skladnost delovanja bioplinarne z okoljevarstvenim dovoljenjem in veljavno zakonodajo. V primeru nepravilnosti bo izrekla tako inšpekcijske (ureditvena odločba za odpravo nepravilnosti) kot prekrškovne ukrepe (denarna kazen), v primeru njihovega nespoštovanja pa podala predlog agenciji za okolje za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja.

V podjetju Biofutura, ki ima sedež v Trzinu, smo včeraj izvedeli, da bioplinarna tudi po pridobljenem uporabnem dovoljenju ne obratuje in do nadaljnjega tudi ne bo, saj da za to nima finančnih sredstev, in da direktor Biofuture Igor Zmazek zato že nekaj časa išče strateškega partnerja. V javnosti so zaokrožile informacije, da se za nakup zanima Petrol, kar pa so tukaj odločno zanikali.

»Politika je bolj naklonjena kapitalu kot pa zaščiti okolja in zdravja ljudi.« Vojko Bernard, Alpe Adria Green

  • Share/Bookmark

PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE – PRVA BITKA V VOJNI DOBLJENA, SEDAJ AAG ČAKAJO BITKE V BRUSLJU!!!!

Plinski terminal: vlada bo glasovala proti!

 

Ljubljana, 22.07.2013, 12:45 | N.Š.K./E.K./STA

Po kriznem sestanku pri premierki Alenki Bratušek se je vlada odločila, da bo v sredo v Bruslju glasovala proti seznamu prednostnih projektov skupnega pomena v EU, na katerem je tudi plinski terminal v Žavljah. S tem je klonila pod pritiski javnosti.

Slovenska vlada bo kljub napovedi v minulem tednu v sredo glasovala proti seznamu prednostnih projektov skupnega pomena v EU, med katerimi je tudi plinski terminal v Žavljah, je po sestanku na vladi povedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.

Slovenija je proti terminalu v Žavljah in bo zato kljub sedmim dobrim projektom, ki so še na tej listi, glasovala proti, je dodal minister. Sprva je bilo načrtovano, da se bo Slovenija pri glasovanju vzdržala, ob tem pa podala politično izjavo o nasprotovanju omenjenemu terminalu. Kot je še pojasnil Omerzel, se je vlada posvetovala tudi s pravniki. "S tem, ko bomo glasovali proti, bomo jasno pokazali, v kolikšni meri je projekt v Žavljah sporen za Slovenijo," je dejal.

Številni pozivi proti vladnim namenom, da se vzdrži glasovanja

Predsednik Državnega zbora Janko Veber je v javnem odzivu glede napovedi vlade, da se bo vzdržala glasovanja, dejal, da bo zelo razočaran, če vlada v sredo ne bo glasovala proti.

Janko Veber

Predsednik DZ Janko Veber (Foto: Aljoša Kravanja)

Veber opozarja, da je o zaščiti Severnega Jadrana obširno razpravljal tudi državni zbor, ki je sprejel Resolucijo o strategiji za Jadran, v kateri je v 8. poglavju zapisano, da je "na območju Severnega Jadrana pri nameščanju novih gospodarskih objektov in drugih posegov v prostor, ki imajo relevanten vpliv na ravnovesje ekosistema tega območja, potreben regionalno usklajen pristop." V resoluciji je še zapisano, "da državni zbor iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, enako spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od drugih držav jadranskega bazena, zato vladi nalaga, da pri oblikovanju Strategije iz četrtega poglavja takšno stališče jasno zagovarja."

Plinska terminala

Odbor za zunanjo politiko je sprejel stališče, v katerem gradnji terminala v Žavljah nasprotuje. (Foto: POP TV)

Veber še dodaja, da resolucija določa, "da mora Slovenija jasno in nedvoumno predstaviti in zastopati interese zaščite okolja in varnosti na območju Severnega Jadrana." Po besedah Vebra je omenjeno problematiko obravnaval tudi odbor za zunanjo politiko na 22. nujni seji 19. decembra lani, ki je bila zaprta za javnost. Odbor je takrat jasno izrazil, da gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem zaledju nasprotuje.

Veber vlado poziva, da spoštuje resolucijo, ki jo je sprejel DZ in tudi ponovljeno ter jasno stališče parlamentarnega odbora za zunanjo politiko o nasprotovanju gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivi."Izvedba projekta bi za Tržaški zaliv in njegovo zaledje nedvomno pomenila trajno nepopravljive in škodljive posledice za okolje in ljudi,"še dodaja Veber.

Proti gradnji terminala tudi trije župani

Tudi župan Mestne občine Koper Boris Popovič, župan Občine Izola Igor Kolenc in župan Občine Piran Peter Bossman so danes pozvali vlado, naj odločno nasprotuje uvrstitvi plinskega terminala v Žavljah na seznam prednostnih projektov skupnega pomena v Evropski uniji.

Župani pričakujejo, da bo vlada izrazila jasno in odločno nasprotovanje uvrstitvi plinskega terminala v Žavljah na seznam prednostnih projektov skupnega pomena v EU in vsem nadaljnjim poskusom, da bi projekt terminalov v severnem Jadranu dejansko prišel do realizacije.

Župani sicer razumejo, da je Sloveniji na seznam uspelo uvrstiti sedem svojih projektov in je iz tega vidika sprejem seznama zanjo pomemben, vendar ta seznam nikakor ne more biti sprejemljiv, če je nanj uvrščen tudi projekt izgradnje plinskega terminala v Žavljah, ki bo za Slovenijo pomenil okoljsko katastrofo. Župani so enotni, da bi izgradnja plinskih terminalov pomenila okoljsko katastrofo in nazadovanje gospodarske rasti občin na tem območju, ki se v zadnjih letih razvija predvsem v smeri turizma in storitvenih dejavnosti. Terminali v severnem Jadranu bi imeli skrajno negativen vpliv na okolje, zdravje in varnost prebivalcev na območju Italije, Slovenije in Hrvaške, še opozarjajo župani.

V ALPE ADRIA GREEN ŠE VEDNO NISMO PREJELI ODGOVOR NA NAŠO PETICIJO “PROTI UVRRSTITVI PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU, KI SMO JO POSLALI EU KOMISIJI, EU PARLAMENTU IN EU SVETU. PETICIJO SO POLEG AAG PODISALE ŠE VSE TRI PRIOBALNE OBČINE ( KOPER, IZOLA IN PIRAN), LUKA KOPER TER OBČINA MILJE IZ ITALIJE

terminali - ne HVALA_NEW

V sredo 24.07.2013 bodo države članice EU v še zadnjič razpravljale o tem, kateri energetski projekti naj se uvrstijo na evropski seznam prioritet skupnega pomena (PCI), zaradi česar bodo deležni hitrejših postopkov pri pridobivanju potrebnih dovoljenj in jim bodo zagotovljena evropska sredstva. Kljub večletnemu nasprotovanju državljanov, tako v tržaški pokrajini kot v Sloveniji na nivoju evropske unije se je na tem seznamu znašel tudi plinski terminal Žavlje V kolikor evropski seznam prioritet skupnega pomena (PCI), bodo lahko plinski terminal Žavlje skupno z plinovodom pričeli graditi tudi če je okolju in naravi škodljiv in da bodo ogrožani tamkaj živeči prebivalci zaradi nevarnosti terorističnih napadov in eventuelne eksplozije le tega.

Alpe Adria Green-u, ter še nekaterim posameznikom je uspelo v EU parlamentu – na odboru za peticije, da je projekt – PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE, škodljiv za okolje in da je nevaren za prebivalce, zaradi tega so investitorji obrali drugo pot. Z močnim lobiranjem tako Italijanske politike so prepričali EU komisijo za energetiko, da je zaradi prepovedi ali omejene izgradnje nukleark in termo- elektrarn v EU, plinski terminal ključnega pomena za nemoteno zagotavljanje zadostne količine energije za Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo ter še nekaterih drugih držav, dodala na predlog prioritet skupnega energetskega pomena za Evropo, tudi plinski terminal v Žavljah.

Predsednik Alpe Adria Green:                           

Vojko Bernard

clip_image002[4]

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo.
V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu za zašito okolja in v javnem interesu za zašito narave.
Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU.
TTK: SI56 9067 2000 0636 284, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239.
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

.

  • Share/Bookmark

Aurelio Juri–ODPRTO PISMO–“plinski terminal Žavlje”

Aurelio Juri

sodelavec Transnacionalnega Tehničnega Omizja

o uplinjevalnikih v Tržaškem zalivu

Mag. Dejan Židan

Minister za kmetijstvo in okolje RS

ODPRTO PISMO

Spoštovani g. minister,

Ker drugače ne znam, bom tudi tokrat neposreden in odkrit, v upanju, da si zamere ne bom prislužil.

Pišem Vam kot bivši poslanec Državnega zbora, ki je med prvimi, že leta 2006, sprožil v slovenskem parlamentu alarm pred načrtovanima uplinjevalnikoma zemeljskega plina v Tržaškem zalivu ter injiciral razpravo in sprejem vrsto sklepov s tem v zvezi. Pomembno vlogo je takrat odigral kolega, dr. Pavel Gantar, podpredsednik parlamentarnega Odbora za okolje in prostor, in ključno pri odločanju je bilo medresorsko poročilo, ki smo ga zahtevali in pridobili od vlade glede potencialnih vplivov izgradnje in obratovanja predvsem kopenskega terminala v Žavljah, ki je bil najdlje v postopkih pridobivanja ustreznih dovoljenj, na naš prostor.

Kasneje se je parlament vrnil na to temo leta 2009 s prejemom Resolucije o strategiji za Jadran in pritrdil nasprotovanju terminaloma na predvidenih lokacijah. Med ključnimi sklepi je tudi zadolžitev vlade, da sproži ustrezne pritožbene postopke znotraj instituciji Evropske Unije v kolikor se z Italijo ne bi dalo dogovoriti drugače. Sicer ne dvomim, da poročilo stroke in sprejete sklepe DZ dobro poznate.

Izstopil sem iz aktivne politike in se upokojil, a se iz obravnavane problematike nisem povsem umaknil. Obratno. Že skoraj tri leta tesno sodelujem s skupino strokovnjakov, predvsem profesorjev in znanstvenikov Tržaške univerze, tako imenovanim Tehničnim omizjem o uplinjevalnikih, pod koordinacijo Sindikata Gasilcev dežele Furlanije Julijske Krajine, ki je ob sodelovanju stroke tudi iz Slovenije (Institut »Jožef Štefan«) in Hrvaške, še podrobneje preučil učinke morebitne postavitve in delovanja terminala v Žavljah ter ugotovil, da gre, zavoljo izbrane lokacije in tehnologije dovažanja in uplinjevanja zemeljskega plina ter goljufive dokumentacije investitorja, za enormno grožnjo morskemu in obmorskemu okolju, njunim naravnim habitatom, ter tudi za obstoječe gospodarske dejavnosti v prostoru, predvsem pristaniških, turističnih in ribolovnih, in ne nazadnje za varnost tu živečega prebivalstva.

Ugotovitve in opozorila Tehničnega Omizja, katerim – zanimivo – nihče od zagovornikov projekta, pa tudi sam investitor (španska multinacionalka Gas Natural) ni nikoli resno ugovarjal, so, družno s prizadevanji okoljske organizacije Alpe Adria Green, prispevale k temu, da se je mnenje odločevalcev na lokalni, pokrajinski in deželni ravni, ki je bilo prvotno naklonjeno žaveljskemu terminalu, obrnilo v totalno nasprotje. Vse prizadete občine: Trst, Milje, Dolina in Tržič, Tržaška pokrajina in dežela FJK ter sama tamkajšnja javnost so rekle nedvoumen NE obema projektoma, tudi tistemu off shore sredi zaliva. O tem kako so se opredelile slovenske občine Koper, Izola in Piran, mislim, da Vas ni potrebno posebej spomniti.

Čemu ves ta opomnik? Ker je tukajšnjo javnost, na obeh straneh meje, presenetila in ujezila napoved, da se bo Slovenija v sredo, na seji Evropskega sveta, vzdržala od glasovanja o seznamu prednostnih projektov skupnega pomena za EU na katerega je Italija uspela uvrstiti tudi uplinjevalnik v Žavljah.

Naj pri tem spomnim, da je bila to poteza ministra za razvoj v prejšnji Montijevi vladi, Corrada Passere, v samem času razpadanja vlade, oziroma brezvladja, in kljub sklepu o šest mesečni zamrznitvi postopkov v zvezi s tem projektom, ki ga je bil izdal njegov kolega za okolje, Corrado Clini. In naj pri tem dodam, da me preseneča to, da naš evropski komisar za okolje, spoštovani dr. Janez Potočnik, ni ob teh okoliščinah odreagiral in preprečil, da bi se Žavlje našle na seznamu.

Iz Vaših izjav izvemo, da ker gre za paketno glasovanje in ker je na seznamu tudi vrsta pomembnih slovenskih projektov, je vzdržani glas ter ločena izjava o nasprotovanju spornemu terminalu modra izbira. Morda, toda me obdaja bojazen, da ko se bo to zgodilo, verodostojnih in prepričljivih argumentov za sprožitev tožbe zoper Italijo v zvezi z žaveljskim terminalom, ko se bo njegova postopkovna pot k realizaciji nadaljevala, Slovenija več ne bo imela.

In potem? Boste prevzeli, skupaj z vlado, ki se je tako odločila, odgovornost za posledice? In le-te utegnejo biti katastrofalne. V roku nekaj let, opozarja stroka in – ponavljam – resnih ugovorov ni, bo Tržaški zaliv biološko mrtev, zamrle bodo tudi gospodarske dejavnosti, ki danes napajajo ta prostor z dohodkom in materialnimi pogoji za relativno varno in dostojno življenje, ves čas bo prebivalstvo v strahu pred nesrečo, ki ko se zgodi, ima pri tovrstnih objektih učinke katastrofe.

Upati je, da se bo najbolj ogrožena javnost, torej prebivalci Trsta, Milj, Tržiča in Doline, tej grožnji sama in najbolj odločno uprla, preko svojih lokalnih, pokrajinskih, deželnih in nacionalnih predstavnikov, a računali smo tudi na naši strani meje, da bo v sredo slovenske vlada, zavoljo že sprejetih sklepov parlamenta, zahtevala ločeno in ne paketno glasovanje o prednostnih projektov skupnega pomena za EU, ne nazadnje, ker le tako nastane seznam, ki ne bo le nek papir uradniško, oziroma administrativno apriorno sestavljen, ampak rezultanta temeljitega premisleka o vsakem posamičnem projektu posebej in odraz resne in odgovorne odločitve o tem.

A res ni več upanja, spoštovani gospod minister, da se pri tem Slovenija vsaj delno odkupi od stalnega, skorajda usodi predanega podrejanja vsemu, kar nam Bruseljska administracija položi na mizo in se do svoje in evropske javnosti nekoliko proslavi?Naj bo precedens. »Ne gremo se več paketnega odločanja. Prakso je potrebno spremeniti, sicer brez veze, da se sploh sestajamo in glasujemo o rečeh, ki so že vnaprej določene!«

Ne verjamem, da skupnost v katero smo vstopili te spremembe ne bi prenesla.

Srečno.

S spoštovanjem

Aurelio Juri

Koper, 21.7.2013

rupel - terminali

Tako sta diplomata iz Slovenije in Italije nazdravljala PLINSKEMU TERMINALU!!!! 

  • Share/Bookmark

JAVNI POZIV PREDSEDNICI VLADE TER SLOVENSKI VLADI GLEDE GLASOVANJA SLOVENSKEGA PREDSTAVNIKA V BRUSLJU GLEDE PLINSKEGA TERMINALA “ŽAVLJE”

clip_image002

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

JAVNI POZIV PREDSEDNICI VLADE TER SLOVENSKI VLADI GLEDE GLASOVANJA SLOVENSKEGA PREDSTAVNIKA  V BRUSLJU GLEDE PLINSKEGA TERMINALA “ŽAVLJE”

Slovenska Vlada je sprejela sklep, da se bo slovenski državni predstavnik pri glasovanju v Bruslju o prioritetnih evropskih energetskih projektih vzdržal, potem pa naj bi z ločeno izjavo podprl slovenske projekte in nasprotoval italijanskemu projektu »PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE«, ki bi se na listo uvrstil z škodljivim nameram. V Alpe Adria Green pozivamo v imenu varnosti ljudi in varstva okolja in narave, da naš predstavnik na glasovanju glasuje proti listi prioritet skupnega pomena.

To obrazložujemo z dejstvom, da se Plinskemu terminalu v Žavljah uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena samo z upoštevanjem energetsko-ekonomskih, ne pa tudi okoljskih kriterijev. Če bo projekt na glasovanju dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več.

Zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda so našli rešitev, kako s pomočjo Evropske unije izigrati nasprotnike terminala tako na slovenski kot na italijanski strani in utišati polemiko o negativnih vplivih terminala na okolje. V kolikor bo žaveljski terminal ostal na njej, njegove gradnje ne bo ustavilo nobeno nasprotovanje več. Ne le to, projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči in zgrajen tudi z denarjem slovenskih davkoplačevalcev!

Investitorju, italijanskemu podjetju Gas Natural Rigassificazione Italia, se je ne glede na močno nasprotovanje slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti ter nevladnih in drugih organizacij (med njimi tudi tržaškega pristanišča) uspelo uvrstiti projekt na listo PCI. Kriteriji presoje za uvrstitev na listo so izključno energetsko-ekonomske narave. Ker projekt v celoti leži na italijanskem ozemlju, ga Slovenija z liste ne more spraviti z vzdržanim glasom, temveč samo z močnim nasprotovanjem na sami seji in glasovanju proti vsej listi. Če bo žaveljski terminal tako skupaj s pripadajočim plinovodom na glasovanju potrjen kot projekt PCI, bo ne glede na vsa nasprotovanja slej ko prej zgrajen.

Alpe Adria Green je dolgoletni akter na področju preprečitve umeščanja plinskih terminalov v Žavljah pozivamo vlado, da upošteva pri glasovanju druge vidike umestitve terminala na to listo:
- Okoljska in zdravstvena tveganja (Ekosistem severnega Jadrana je zelo krhek. Okolica Žavelj je posebej opredeljena kot območje, ki predstavlja veliko možnost tveganja za zdravje, predvsem zaradi živega srebra v morskem dnu. Poseganj v morsko dno zaradi izgraditve terminala bo povečalo vsebnost živega srebra v vodi in posledično v ribah. Prav tako se pričakuje povečana vsebnost klora v vodi zaradi same narave plinskega terminala. Ob tem je potrebno poudariti možnost prekomejnega učinka živega srebra in klora na kvaliteto morskega in tudi priobalnega okolja)
- Vprašljiva pomembnost in ustreznost umestitve terminala za energetsko oskrbo območja (vezano na 4. člen uredbe: Proposal of the regulation of the EU Parliament and of the council and of the Council on the guidelines for trans-European energy infrastructure and repealing Decision NO 1364/2006/Ec and amending Regulations (EC) No 714/2009 and 715/2009)
- Pomisleki o pomorskem prometu v tržaškem zalivu (pričakovan povečan pomorski promet zaradi žaveljskega terminala bo predstavljal veliko tveganje za nastanek pomorskih incidentov in nesreč na celotnem območju, prav tako bo otežen in onemogočen ves pomorski promet v času, ko bo v zalivu tanker za dostavo plina)
- Varnostna tveganja ( plinski terminal je planiran v že obstoječem industrijskem območju, SAVESO direktive niso bile upoštevane)
- Natura 2000 in druge vodne direktive (upoštevani niso bili možni vplivi na območja Nature 2000 v Sloveniji)
- Sodni zahtevki (Slovenija je skupaj z NVO in predstavniki lokalnih oblasti vložila 5 sodnih zahtevkov o ne-umestitvi plinskih terminalov v Žavljah.

-Dokaze, ki jih je zbral AAG, da je bil terminal načrtovan z lažnimi dokumentacijo.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov, smo v AAG poslali komisarju za energetiko pri EU komisiji ter drugim EU institucijam, peticijo s katero zahtevamo, da se plinski terminal z spremljajočimi objekti umakne iz evropske liste prioritet skupnega pomena (PCI). To peticijo so poleg nas podpisale še Občine Koper, Izola in Piran na Slovenski strani ter Občina Milje na Italijanski strani. Peticijo je podpisala tudi Luka Koper iz ekonomskih razlogov, saj bi postavitev tega terminala uničil tudi njo!

V kolikor se bo naš predstavnik v Bruslju vzdržal glasovanja, bo istočasno glasoval proti volji lokalnih skupnosti in proti prihodnosti Slovenske obale in severnega Jadrana.

Za zdravo in varno prihodnost naših otrok!

Predsednik Alpe Adria Green:                                    Jesenice/Koper: 21.07.2013

Vojko Bernard

  • Share/Bookmark