ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za Junij, 2013


VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO–KOPER 14. JUNIJ 2013

image

Alpe Adria Green
Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO,

ki bo v prostorih OBALNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE – KS 90

v petek 14. Junija 2013 ob 10 na Trgu Brolo 2,  Koper

z naslovom:

Razlogi za peticijo proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminal Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI)

Alpe Adria Green je v četrtek 05.06.2013 objavil zgoraj navedeno peticijo, ki jo bomo poslali na EU komisijo, kot zahtevo za črtanje plinskega terminala Žavlje iz evropske liste prioritet skupnega pomena (PCI).

Uvrstitev plinskih terminalov v tržaškem zalivu na listo prioritet skupnega pomena, bi pomenilo, da Evropska Unija v celoti podpira to izgradnjo brez upoštevanja varnostnih in okoljevarstvenih elementov.

Razloge, da smo se odločili za ta korak, Vam bomo predstavili na novinarski konferenci in tudi odgovorili na vaša morebitna vprašanja.

VLJUDNO VABLJENI!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

protest aag -lj

image

  • Share/Bookmark

ODMEVI PO MEDIJIH NA PETICIJO AAG: proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI)

 

MLADINA – DRUŽBA

AAG s peticijo proti uvrstitvi žaveljskega uplinjevalnika na evropsko listo prioritet

9. 6. 2013

Tržaški protest proti terminalu

Tržaški protest proti terminalu

Projektu plinskega terminala v Žavljah se je uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena in če bo projekt dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več, opozarjajo v okoljski nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Da bi to preprečili, bodo zbirali podpise za peticijo proti potrditvi projekta. Projekt plinskega terminala v Žavljah pri Trstu, ki mu nasprotujejo tako številne okoljske organizacije kot predstavniki lokalnih oblasti z obeh strani meje, je prejšnji italijanski okoljski minister Corrado Clini aprila za polletno obdobje sicer zamrznil.

Kot zdaj opozarjajo v AAG, pa se je terminalu uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena. Če bo predvidoma do začetka poletja projekt na listi tudi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več. "Ne le to, projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči," so pred dnevi izpostavili v sporočilu za javnost.

Investitorju je po navedbah nevladnikov konec februarja ne glede na močno nasprotovanje slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti ter nevladnih in drugih organizacij uspelo uvrstiti projekt na listo prioritet skupnega pomena, pri čemer pa so kriteriji presoje za uvrstitev na listo izključno energetsko-ekonomske narave.

"Predlagano listo projektov morajo sicer presoditi še tri evropske institucije – komisija, parlament in svet – vendar bodo tudi te lahko upoštevale le ekonomsko-energetski vidik, ne pa tudi okoljskega," ugotavljajo v AAG.

V organizaciji sicer opozarjajo na druge negativne vidike umestitve terminalov, in sicer so to okoljska in zdravstvena tveganja, vprašljiva pomembnost in ustreznost umestitve terminala za energetsko oskrbo območja, pomisleki o pomorskem prometu v Tržaškem zalivu, varnostna tveganja, neupoštevanje možnih vplivov na območja Nature 2000 v Sloveniji ter nenazadnje tudi sodni zahtevki, ki jih je Slovenija skupaj z nevladnimi organizacijami in predstavniki lokalnih oblasti vložila proti umestitvi terminalov.

V AAG zato pozivajo člane delovne skupine Povezave sever-jug za plin za centralno-vzhodno in jugo-vzhodno Evrope, naj zavrnejo umestitev predlaganega projekta na listo prioritet skupnega pomena, v ta namen pa so pripravili tudi peticijo proti potrditvi umestitve projekta na omenjeno listo. (STA, mh)

Komentarji

alpeadriagreen | 9.6.2013 | 18:50

Peticijo lahko podpišete na: www.openpetition.de

martinove ide | 9.6.2013 | 18:52

Hvala!

martinove ide | 9.6.2013 | 20:44

Peticijo lahko podpišete na: www.openpetition.de

 

ŽURNAL 24 – OKOLJEVARSTVENIKI – Peticija za Žavlje

Plinski terminal. Alpe Adria Green proti uvrstitvi na evropski seznam prioritet.

Nataša Čepar / Koper

 

Alpe Adria Green poziva k podpisu peticije, ki bi preprečila zgraditev plinskega terminala v Žavljah.

(Foto: Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zascito okolja in narave)

"Če bo projekt na seznamu dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več," pravijo v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green, ki poziva k podpisu peticije proti potrditvi umestitve plinskega terminala Žavlje na evropski seznam prioritet skupnega pomena.

Kmalu odločitev

Projekti na omenjenem seznamu se presojajo zgolj z energetsko-ekonomskega, ne pa tudi z okoljskega vidika. Dokončno odločitev o žaveljskem terminalu bodo sprejeli na ravni različnih evropskih ustanov do konca tega oziroma v začetku prihodnjega meseca.

  • Vpliv terminala
    Tržaški zaliv.
    Plinski terminal v Žavljah bi po oceni okoljevarstvenikov prispeval k povečanemu okoljskemu in zdravstvenemu tveganju (povečane vsebnosti živega srebra in klora v morju) ter večjemu tveganju za nastanek pomorskih incidentov.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik po poročanju italijanskih medijev dopušča možnost potrditve projekta na prioritetnem seznamu, pri čemer omenja, da naj bi investitor Gas Natural poiskal novo lokacijo. "To je nerazumljivo, komisarju Potočniku sem tudi sam aprila pisal, naj projekt umakne, saj mu nasprotujeta tako Italija kot Slovenija, torej obe državi, ki se ju projekt tiče. Komu je potem v interesu?" je ogorčen tržaški odvetnik Peter Močnik, ki glede plinskih terminalov zastopa tudi pravni interes naše države.

SIOL.NET POVZEL PO STA:

DNEVNIK: – POVZEL PO STA

PODPIŠETE JO LAHKO NA:

https://www.openpetition.de/petition/online/peticija-proti-potrditvi-umestitve-projekta-plinski-terminali-avlje-na-evropsko-listo-prioritet-sku

  • Share/Bookmark

Peticija proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI)

Peticija proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI)

Plinskemu terminalu v Žavljah se je uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena. Pri tem so se upoštevali le energetsko-ekonomski, ne pa tudi okoljski kriteriji. Če bo predvidoma do začetka poletja projekt na listi tudi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več.

Zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda so našli rešitev, kako s pomočjo Evropske unije izigrati nasprotnike terminala tako na slovenski kot na italijanski strani in utišati polemiko o negativnih vplivih terminala na okolje. Predvidoma do letošnjega poletja bo dokončno potrjena evropska lista prioritet skupnega pomena (PCI) in če bo žaveljski terminal ostal na njej, njegove gradnje ne bo ustavilo nobeno nasprotovanje več. Ne le to, projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči.

Investitorju, italijanskemu podjetju Gas Natural Rigassificazione Italia, je konec letošnjega februarja ne glede na močno nasprotovanje slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti ter nevladnih in drugih organizacij (med njimi tudi tržaškega pristanišča) uspelo uvrstiti projekt na listo PCI. Kriteriji presoje za uvrstitev na listo so izključno energetsko-ekonomske narave. Ker projekt v celoti leži na italijanskem ozemlju, ga Slovenija z liste ne more spraviti z vetom, druge države članice EU pa mu ne nasprotujejo. Predlagano listo projektov morajo sicer presoditi še tri evropske institucije – komisija, parlament in svet – vendar bodo tudi te lahko upoštevale le ekonomsko-energetski vidik, ne pa tudi okoljskega. Če bo žaveljski terminal tako skupaj s pripadajočim plinovodom junija oziroma v začetku julija dokončno potrjen kot projekt PCI, bo ne glede na vsa nasprotovanja slej ko prej zgrajen.

Alpe Adria Green je dolgoletni akter na področju preprečitve umeščanja plinskih terminalov v Žavljah. Opozarja predvsem na druge vidike umestitve terminalov:

- Okoljska in zdravstvena tveganja (Ekosistem severnega Jadrana je zelo krhek. Okolica Žavelj je posebej opredeljena kot območje, ki predstavlja veliko možnost tveganja za zdravje, predvsem zaradi živega srebra v morskem dnu. Poseganj v morsko dno zaradi izgraditve terminala bo povečalo vsebnost živega srebra v vodi in posledično v ribah. Prav tako se pričakuje povečana vsebnost klora v vodi zaradi same narave plinskega terminala. Ob tem je potrebno poudariti možnost prekomejnega učinka živega srebra in klora na kvaliteto morskega in tudi priobalnega okolja)

- Vprašljiva pomembnost in ustreznost umestitve terminala za energetsko oskrbo območja (vezano na 4. člen uredbe: Proposal of the regulation of the EU Parliament and of the council and of the Council on the guidelines for trans-European energy infrastructure and repealing Decision NO 1364/2006/Ec and amending Regulations (EC) No 714/2009 and 715/2009)

- Pomisleki o pomorskem prometu v tržaškem zalivu (pričakovan povečan pomorski promet zaradi žaveljskega terminala bo predstavljal veliko tveganje za nastanek pomorskih incidentov in nesreč na celotnem območju, prav tako bo otežen in onemogočen ves pomorski promet v času, ko bo v zalivu tanker za dostavo plina)

- Varnostna tveganja ( plinski terminal je planiran v že obstoječem industrijskem območju, SAVESO direktive niso bile upoštevane)

- Natura 2000 in druge vodne direktive (upoštevani niso bili možni vplivi na območja Nature 2000 v Sloveniji)

- Sodni zahtevki (Slovenija je skupaj z NVO in predstavniki lokalnih oblasti vložila 5 sodnih zahtevkov o ne-umestitvi plinskih terminalov v Žavljah.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov, ki povzemajo rezultate in ugotovitve nekajletnih študij, raziskav in dela, Alpe Adria Green poziva člane delovne skupine Povezave sever-jug za plin za centralno-vzhodno in jugo-vzhodno Evrope, naj zavrnejo umestitev predlaganega projekta LNG Žavlje in plinovoda na listo prioritet skupnega pomena (PCI)

S tem namenom je pripravljena Peticija proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI)

ZARADI VSEGA ZGORAJ NAVEDENEGA VAS MEDNARODNA ORGANIZACIJA ALPE ADRIA GREEN ZA ZAŠČITO OKOLJA IN NARAVE S PODPORO NEVLADNIH ORGANIZACIJ IZ ITALIJE, HRVAŠKE IN SLOVENIJE POZIVA, DA PODPIŠETE TO PETICIJO!

PETICIJO PODPIŠETE NA NASLOVU: https://www.openpetition.de/petition/online/peticija-proti-potrditvi-umestitve-projekta-plinski-terminali-avlje-na-evropsko-listo-prioritet-sku

terminali - ne HVALA

pettition to reject the qualification of the proposed project LNG Zaule and the related pipeline to PCI list

Gas terminal in Zaule is qualified to the PCI list. With this qualification only energetic and economical criteria was followed. If the project by the end of June is confirmed and on the PCI list, no means can prevent its building and implementation.

Advocates of gas Terminal in Zaule and its pipeline have found the solution how to oppose to opponents of gas terminals in Slovenia and in Italy and how to silence the debate on negative influence to the environment of gas terminals. By late June or first days of July European list of priorities (PCI) will be confirmed. If Gas terminal in Zaule stays on that list, nothing can prevent its building. More: in case of confirmation, the project will be entitled to European founds.

Investor, Italian Gas Natural, has in February 2013 despite of objection from Slovenia and some Italian local authorities, managed to put its project to the PCI list. Criteria for the list are solely energeticall an economical. Since the project is in Italy only, Slovenia cannot use veto to put it of the list. Other countries in EU do not oppose. Proposed list has to be approved by three European institutions – commission, parliament a council. Yet they will any consider energetic and economical criteria. They will not consider environmental and social arguments against the terminal. If gas terminal will be confirmed and will be on the PCI list, it will be eventually built.

Alpe Adria Green is one of the active actors that opposes to the positioning of Gas terminals in Zaule. AAG also points to other aspects of positioning of terminals:

- Environmental and health risks: The ecosystem in Northern Adriatic is very fragile. The sea bottom is covered with Mercury from the old mercury mine Idria. Specifically the area of Saul is considered as one of the world’s hot spots, with high possibilities of health risk. Interference to the sea bottom will increase the level of mercury in water and consequently in the fish. Due to the operation and servicing of such terminal increased content of chlorine in water is also expected. It is important to point out that the impact of mercury and chlorine will affect the quality of marine habitat and costal environment.

- Questionable significant impact on the regional security of energy supply. (fulfilling criteria under Article 4: Proposal of the regulation of the EU Parliament and of the council and of the Council on the guidelines for trans-European energy infrastructure and repealing Decision NO 1364/2006/Ec and amending Regulations (EC) No 714/2009 and 715/2009)

- Maritime traffic concerns in gulf of Trieste: The construction and operation of NLG terminal Zaule will represent high risks for possible incidents and accidents and will also lower overall safety in the whole area. All maritime traffic will also be difficult and impossible in the time when tanker with gas arrives.

- Safety risks: Terminal Zaule is planned in a highly devastated industrial surrounding and there are many SeVESO LOCATIONS NEARBY. Saveso Directive has not been taken properly into account.

- Natura 2000 and Water Directive: no impacts on Natura 2000 in Slovenia have been assessed.

- Judiciary claims: Slovenia has, together with NGO and local communities, five court claims regarding this project in front of Italian Administrative Court in Rome.

The above listed arguments, that summarize results of and findings of studies and researches, are foundation for the claim of Alpe Adria Green that project LNG Zaule should be removed from the PCI list. Alpe Adria Green with this petition invites North-South gas Interconnections in central-Eastern and South-Easter Europe working group to reject the qualification of the proposed project LNG Zaule and the related pipeline to the PCI list.

Because of all above mentioned Alpe Adria Green in cooperation with NGOs from Italy, Croatia and Slovenia invites citizens to support and sign the petition.

Petition is signed by at: https://www.openpetition.de/petition/online/peticija-proti-potrditvi-umestitve-projekta-plinski-terminali-avlje-na-evropsko-listo-prioritet-sku

  • Share/Bookmark

FOTO UTRINKI–predavanje o presni prehrani, biološki pridelavi, zdravju in bolezni–Koper 28.05.2013

DSC_0011(3)

DSC_0012(3)

DSC_0018(3) (1)

DSC_0015(3)

DSC_0013(3)

DSC_0014(3)

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

TTK: SI56 9067 2000 0636 284, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239.

V Sloveniji delujemo po odločbah Ministrstva za Kmetijstvo in Okolje kot nevladna javnem interesu na področju okolja in narave

Prešernova 26, 4270 Jesenice,Slovenija, EU; GMS: (386)051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

  • Share/Bookmark

POROČILO O REZULTATIH MERITEV KAKOVOSTI ZRAKA »OBČINA KOPER« 25. MAJ 2013

clip_image002

POROČILO O REZULTATIH MERITEV

KAKOVOSTI ZRAKA

»OBČINA KOPER«

25. MAJ 2013

clip_image004[4]

Merilna postaja CEREX z merilno postajo DAVIS v ozadju

Jesenice: 02.06.2013 Meritve izvedla: mag. Saša Mlakar

Poročilo Izdelal: Vojko Bernard

1. Namen meritev

Na podlagi dogovora med Občino Koper in Alpe Adria Green, smo izvedeli meritve kakovosti zraka v soboto 25.5.2013 v koprski Taverni. Namen teh meritev je bila ugotoviti kakovost zraka na tem območju in predstavitev merilnega aparata za merjenje kakovosti zraka, občanom Koprske občine.

Lokacija meritve:

Koprska Taverna 25.05.2013 od 9 ure 30 min do 12 ur 30 min.

V Sloveniji, zaradi specifičnih geografskih značilnosti prevladujejo šibki vetrovi, ki lahko v okolici večjih emisijskih virov raznih industrijskih obratov povzročajo že pri majhnih emisijah visoke koncentracije zdravju ljudi in okolju nevarnih in neprijetnih onesnaževal, zato je ključnega pomena, da se na takih območjih izvedejo vsake toliko časa preventivne meritve.

Razmere s šibkimi vetrovi so pogoste tudi v občini Občini Koper Prisotno onesnaženje zaradi prometa in v ogrevalni sezoni onesnaževanje kurišč za ogrevanje. Ob razmerah s šibkimi vetrovi so zaradi prekrivanja imisij posameznega onesnaževalca možne povišane imisijske vrednosti onesnaževal oziroma določenih plinov, ki so stranski produkt industrije, prometa in ogrevanja.

Zaradi naštetega smo se v AAG, skupno z Občino Koper odločili za meritve kakovosti zunanjega zraka. Namen izvajanih imisijskih meritev z ročnima merilnima postajama CEREX in DEVIS je zagotavljanje in preverjanje kakovosti zunanjega zraka ter ugotavljanju potencialnega povzročitelja morebitnih povišanih koncentracij ciljnih plinov.

clip_image006[4]

Slika 1: Ročna merilna postaja za merjenje imesij – CEREX

2. Splošni podatki

2.1 Meteorološke razmere

Podnebje v Kopru je submediteransko, kar pomeni, da ima dolga in vroča poletja, mile zime in pogoste vetrove kot so burja, jugo in maestral. Najmočnejši sunki burje dosežejo hitrosti tudi do 200 km/h.

3. Opis meritev

3.1 Meritve plinov

V Alpe Adria Green uporabljamo za meritve plinov UV HOUND-a je mobilno napravo. Naprava je hitra odzivnost in zmožna merjenja določenega plina v zmesi plinov z laboratorijsko natančnostjo. Naprava je oblikovana tako, da zazna različne pline v zmesi plinov s PPB (mg/m3) natančnostjo, pri tem pa je ne ovira niti vlaga. Naprava meri koncentracije plinov na podlagi UV svetlobe. Za natančno odkrivanje in določanje količine posameznih plinov v zmesi plinov, se posamezni odtis plina primerja s kalibriranim spektrom plinov, kar zagotavlja natančne in kvalitetne rezultate meritev. Nekaj plinov in zmesi, ki jih naprava zazna:

Detekcija UV HIDROFILNIH SPOJIN:

1,3 butadien C4H6, Acetaldehid C2H4O, Akrolein C3H4O, Benzen C6H6, Ogljikov disulfid CS2, Klor Cl2,Klorov dioksid ClO2, Etil benzen C8H10, Formaldehid CH2O, Živo srebro Hg, Dušikov oksid NO, Dušikov dioksid NO2, Didušikov oksid N2O, Kisik O2, Ozon O3, Žveplov dioksid SO2, Toluen C7H8

Detekcija OGLJIKOVODIKOV:
Izopren C5H8, Naftalen C10H8, Fenol C6H5OH, Stiren C6H5C2H3, Amoniak NH3, Vodikov Sulfid H2S

Izmerjene koncentracije plinov se zapišejo v bazo podatkov, iz katere jih črpamo za nadaljnje obdelava oziroma analize v povezavi z meteorološkimi meritvami. Kombinacija meritev predstavlja analizo onesnaženja zunanjega zraka na merilnem mestu. Na podlagi spoznavanja smeri vetra in imisijskih vrednosti lahko razberemo iz katere smeri so se pojavile višje koncentracije onesnaževal in tako ugotovimo možnega povzročitelja povišanih izmerjenih imisijskih vrednosti.

Za verodostojnost in pravilnost meritev plinov z analizatorjem CEREX je bila v mesecu septembru 2012 opravljena kalibracija merilnika s strani CEREX USA.

3.1.1 Benzen Benzen ( C6H6 ) je brezbarvna tekočina, ki je zaradi svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti pri sobni temperaturi hitro hlapljiva. Pridobiva se predvsem iz nafte in se uporablja pri proizvodnji zdravil, plastičnih mas in kot topilo pri proizvodnji barvil itd. V zakonsko omejenih količinah je benzen tudi dodatek k bencinu, zato štejemo tudi promet med vire benzena v zunanjem zraku.

V zraku je benzen prisoten večinoma v plinasti obliki. Glavni vir benzena v zunanjem zraku predstavljajo emisije iz prometa in hlapenje med transportom in distribucijo bencina. Vir emisij benzena v zrak je tudi kemična industrija, kjer uporabljajo benzen za kemično sintezo etilbenzena, fenola in drugih aromatičnih ogljikovodikov.

Zaradi kancerogenih učinkov je izpostavljenost benzenu lahko zdravju škodljiva. Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvare nekaterih glavnih človeških organov, npr. možganov, srca, ledvic, jeter, pljuč, posledice pa so lahko zaznavne tudi na DNK. Študije kažejo, da izpostavljenost povzroča raka, predvsem levkemijo.

V Republiki Sloveniji je v Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku ( Uradni list RS št. 52/2002 ) predpisana mejna vrednost benzena v zunanjem zraku. Letna mejna koncentracija za varovanje zdravja ljudi znaša 5 µg/m3. Predpisani sta tudi meji za spodnji in zgornji ocenjevalni prag, ki znašata 2 in 3,5 µg/m3 .

3.1.2 Toluen Toluen ( molekulska formula C6H5CH3 ) je nekorozivna, brezbarvna, vnetljiva tekočina z aromatičnim vonjem po benzenu. Toluen vsebuje do 24 % benzena in ga uporabljajo v kemični industriji kot topilo ali razredčilo za barve in lake, pri izdelavi smol in lepil, pri tiskanju, pri izdelavi pnevmatik, v kozmetični industriji ter kot vhodno snov za sintezo drugih kemikalij in kot sestavino goriva.

Predvidevajo, da je toluen med vsemi ogljikovodiki najbolj pogost v troposferi. V zimskem času je življenjska doba toluena v ozračju lahko več mesecev, medtem ko je v poletnih mesecih nekaj dni. Poleg še nekaterih onesnaževal je toluen eden izmed glavnih povzročiteljev smoga. Toluen ni kancerogen, ima pa akutne in kronične učinke na centralni živčni sistem. Povzroči lahko tudi počasnejši razvoj človeškega telesa in ima vplive na razmnoževanje.

Ker v Republiki Sloveniji za toluen ni predpisane mejne vrednosti, privzemamo za referenčno vrednost tedensko povprečno koncentracijo 0.26 mg/ m, ki je priporočena s strani Svetovne zdravstvene organizacije. Ker toluen, prav tako kot benzen, povzroča neprijetne vonjave, navajamo še okvirno koncentracijo toluena pri kateri zaznamo vonj, tj. 1 mg/ m3

3.1.3 Ksilen Ksilen se pojavlja v treh oblikah, in sicer kot meta ksilen, orto ksilen in para ksilen. Komercialni produkt je mešanica vseh treh izomerov in služi v kemični industriji kot topilo. Ni znano, da bi bili ksileni kancerogeni, v zadosti velikih količinah pa je možen vpliv na centralni živčni sistem.

S strani Svetovne zdravstvene organizacije priporočena mejna vrednost je 0.87 mg/ m3, mejna vrednost za neprijetne vonjave znaša 4.35 mg/ m3

3.1.4 Naftalen Naftalen je aromatski ogljikovodik z molekulsko formulo C10H8. Znan je tudi pod trgovskim imenom naftalin. Pri standardnih razmerah je v obliki belih kristalov. Ker pri sobni temperaturi počasi sublimira in ima odvračajoč učinek na nekatere živali, se je včasih dosti uporabljal v kroglicah proti moljem. Danes se uporablja predvsem kot surovina za sintezo barvil in zdravil, neposredno pa zaradi negativnih učinkov na zdravje ne več. V večjih koncentracijah (predvsem ob zaužitju) povzroča poškodbe in odmiranje rdečih krvničk, posredno pa tudi rakave spremembe.

3.1.5 Dušikov dioksid – dioksid Dušikov dioksid je kemična spojina s formula NO2 in eden od večjih dušikovih oksidov. NO2 je vmesni produkt v industrijski sintezi dušikove(V) kisline HNO3, katere letna svetovna proizvodnja dosega več milijonov ton. Je rdečkasto rjav plin z značilnim ostrim jedkim vonjem in pomemben onesnaževalec zraka. Ima upognjeno paramagnetno molekulo s točkovno simetrijo C2V.

Dušikov dioksid je strupen pri vdihavanju. Na srečo je zaradi jedkega vonja lahko prepoznaven že pri nizkih koncentracijah, zato se tovrstnim zastrupitvam na splošno lahko izognemo. Eden od možnih virov dušikovega dioksida je kadeča dušikova kislina, ki pri temperaturi nad 0 °C samodejno sprošča NO2. Znaki zastrupitve (pljučni edem) se pojavijo nekaj ur po inhalaciji majhnega, vendar potencialno smrtnega odmerka. Nizke koncentracije plina (4 ppm) omrtvičijo voh in ustvarijo možnost za predoziranje.

Dolgotrajna izpostavljenost NO2 v koncentracijah nad 40-100 g/m3 lahko zmanjša delovanje pljuč in poveča tveganje za okvare dihalnih poti.

3.1.6 Žveplov dioksid Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2. Ta pomemben plin je glavni produkt izgorevanja žveplovih spojin in precejšni okoljski problem. SO2 je pogosto opisan kot »vonj gorečega žvepla«.

SO2 nastaja v ognjenikih in različnih industrijskih procesih. Ker premog in nafta vsebujeta različne količine žveplovih spojin, njuno izgorevanje ustvarja žveplov dioksid. Nadaljnja oksidacija SO2 ob prisotnosti katalizatorjev, kot je NO2 vodi do nastanka H2SO4, s tem pa do nastanka kislega dežja.

Žveplov dioksid je brezbarven plin, jedkega vonja, strupen, v vodi se dobro raztaplja in pri tem nastane žveplova kislina.

Uporabljamo ga za razkuževanje(dezinfekcijo vinskih sodov), kot konzervans – E220(suho sadje, žveplanje vina)), belilno sredstvo (papir, oblačila), uporabljen je tudi, kot hladilno sredstvo v hladilnikih za domačo uporabo, v komunali pa se uporablja za zdravljenje klorirane odpadne vode.

Pridobivamo ga na več načinov: pri zgorevanju žvepla ali vodikovega sulfida v zraku, s praženjem pirita, v laboratoriju ga pridobivajo z močnimi kislinami in natrijevim hidrogen sulfatom. Največji viri emisij žveplovega dioksida so elektrarne (zaradi izgorevanja fosilnih goriv), drugi industrijski obrati (proizvodnja cementa, pridobivanje kovin iz rude, kurjenje goriva, ki vsebujejo veliko žvepla (lokomotive, ladje …)).

Žveplov dioksid povzroča neželene učinke na respiratornem sistemu (dihala), poveča simptome astme in povzroča težave pri ljudeh z oslabljenim delovanjem ledvic. Pri vdihovanju je strupen za ljudi in živali, pri veliki koncentraciji pa draži oči.

3.1.7 Ozon Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika. Ozon je kisikov alotrop, ki je veliko manj stabilen od navedenega kisika O2. V plasti zraka pri tleh je ozon onesnaževalec, ki nastaja ob fotokemičnih reakcijah izpušnih plinov vozil in industrije. Ozon je poleg tega škodljiv zdravju, saj pušča posledice na dihalnem sistemu ljudi in živali.

Obstaja veliko dokazov, da ozon, ki ga ustvarjajo visoke koncentracije onesnaženja in UV žarki na površini Zemlje, lahko škodijo delovanju pljuč in dražijo dihala.

Dolgotrajna izpostavljenost ozonu dokazano povečuje tveganje za smrt zaradi bolezni dihal. Študija je pokazala, da ljudje, ki živijo v mestih z visoko ravnjo ozona, kot so Houston in Los Angeles je več kot 30 % večje tveganje smrti zaradi bolezni pljuč

Kakovost zraka, ki so ga predpisale Svetovna zdravstvena organizacija, United States Environmental Protection Agency (EPA) in Evropska Unija so na podlagi dolgoletnih študij opredelile nivo kakovosti zraka, ki vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva.

Po mnenju znanstvenikov iz agencije EPA, lahko že 40 ppb negativno vpliva na občutljive ljudi.

V EU je trenutna najvišja vrednost koncentracije ozona 120 µg / m³, kar je približno 60ppb. Ta vrednost se uporablja za vse države članice v skladu z Direktivo 2008/50/ES. Koncentracija ozona se meri z največjo dnevno srednjo vrednostjo v povprečju 8-ih ur. Vrednost ne sme biti presežena v več kot 25 koledarskih dneh na leto, in sicer od januarja 2010. Direktiva zahteva, da se v prihodnosti drži normativa 120 µg / m³ (tj. povprečna koncentracija ozona ne sme biti presežena na katerikoli dan v letu), za omenjeno zahtevo ni določenega datuma saj gre za dolgoročni cilj.

… EPA predlaga, da se stopnja 8-urni standard, ki je bil določen na 0,075 ppm v 2008 končno pravi in se namesto tega določi nižjo raven od 0,060-0,070 delcev na milijon (ppm); za zagotavljanje varstva in zdravja otrok in drugih ogroženih prebivalcev pred paleto O3 povezano z neželenimi učinki na zdravje…

Ozon je prisoten tudi v zaprtih prostorih, kar je deloma posledica elektronske opreme, kot so na primer fotokopirni stroji. Znano je tudi, da obstajajo povezava med povečanim cvetnim prahom, sporami gliv in ozonom, ki jih povzročajo nevihte in sprejem bolnikov z astmo v bolnišnico.

3.1.8 Fenol Fenol je izhodna spojina za mnoga sredstva, uporabna v vsakdanjem življenju: fenolformaldehidne smole (bakelit), dezinfekcijska sredstva, herbicide, sredstva za zaščito lesa idr. V medicini se kot 5-odstotna raztopina uporablja kot razkužilo.

Fenol je strupena karbolna kislina. Vdihavanje, zaužitje ali stik kože s snovjo povzroči hude poškodbe ali smrt. Stik z raztaljeno snovjo lahko povzroči hude opekline kože in oči. Preprečite vsak stik s kožo. Stik ali vdihavanje imata lahko kasnejše posledice. Pri požaru lahko nastanejo dražilni, jedki in/ali strupeni plini. Širjenje požara ali odtekanje vode za gašenje povzročata jedko ali/in strupeno reakcijo in s tem onesnaženje. Iztekanje lahko onesnaži vodne vire.

Dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost snovi lahko škodljivo vpliva na jetra in ledvice . " Ni dokazov, da je fenol povzroča raka pri ljudeh. Poleg svojih hidrofobnih učinkov, lahko drugi mehanizem strupenosti fenola je oblikovanje phenoxyl radikalov .

Kemične opekline od kože izpostavljenosti se lahko dekontaminirati z izpiranjem z polietilenglikolom , izopropil alkohol , ali pa morda celo obilico vode je odstranitev onesnaženih oblačil zahteva, kot tudi takojšnje bolnišnično zdravljenje velikih brizgom .

3.2 Meteorološke meritve

Širjenje ali disperzija snovi v zraku je proces odvisen od meteoroloških razmer. Poznavanje smeri, hitrosti vetra in turbulentnih parametrov je za opazovanje širjenja primesi v zraku ključnega pomena. Prav meteorološke spremenljivke namreč določajo smer transporta onesnaženosti ter učinkovitost mešanja in razredčevanja primesi v ozračju, ki se v odvisnosti od vremena spreminja v razmerju 1:50 in tudi več. Koncentracije primesi, tj. plinov, v zunanjem zraku, so torej zelo odvisne od meteoroloških razmer. V AAG se za meteorološke meritve uporablja mobilna postaja DAVIS, ki je neposredno priključena na računalnik.

clip_image008[4]

Računalniška obdelava vremenskih pogojev

4. Vremenske razmere

Vremenske razmere

 

Od 09:30-12:30

Temperatura

14,9 do 16 st. c.

Vlažnost

59 – 64%

Hitrost vetra

od 1,6 do 6,4 km/h

Smer Vetra

Jugozahodni

Padavine

0,20 mm

clip_image010[4]

Računalniška obdelava meritev kakovosti zraka

5.Analiza meritve kakovosti zraka

Koprska Taverna 25.05.2013 od 9 ure 30 min do 12 ur 30 min.

Mesto Koprska Taverna

 

izmerjena

izračunana

Mejna

Datum: 25.05.2013 od 9 ure 30 min do 12 ur 30 min

Formula

vrednost

vrednost

vrednost

Spojina

Spojina

PPM

mg/m3

m.v. mg/m3

Acetaldehyde

C2H4O

0

0

20

Ammonia

NH3

0

0

30

Benzene

C6H6

0

0

0.005

Benzyl Chloride

C7H7Cl

0

0

30

Butadiene

C4H6

0

0

1

Chlorine

Cl2

0

0

5

Formaldehyde

CH2O

0

0

60

Glutaraldehyde

C5H8O2

0

0

0.42

Hydrogen Sulfide

H2S

1,02

1,42

5

Mercury

Hg

0

0

0.2

m-Xylene

C8H10

0

0

4.35

Naphthalene

C10H8

0

0

0.1

Nitric Oxide

NO

0

0

0.1

Nitrogen Dioxide

NO2

0

0

0.4

o-Xylene

C8H10

0

0

4.35

Ozone

O3

0,03

0,05

0.12

Phenol

C6H6O

0

0

20

Propionaldehyde

C3H6O

0

0

0

p-Xylene

C8H10

0

0

4.35

Styrene

C8H8

004

0,17

86

Sulfur Dioxide

SO2

0

0

0.2

Toluene

C7H8

0

0

0.26

Valeraldehyde

C5H10O

0

0

0

Acetone Qual

C3H6O

0

0

0

Acrolein Qual

C3H4O

0

0

5

Chlorine Dioxide Qual

ClO2

0

0

0.4

Flourine Qual

F2

0

0

0.5

Isoprene Qual

C5H8

0

0

5

Nitrous Acid Qual

HNO2

0

0

2

Trimethylbenzene Qual

C9H12

0

0

0

Xylene

C8H10

0

0

4.35

         

6. ATEST CEREX APARATA – 25.05. od 9 ure 30min do 12 ure 30 min

clip_image012[4]clip_image014

7. Zaključek

Analiza meritev z ročno merilno postajo CEREX je pokazala, da koncentracije plinov niso bile tako visoke, da bi presegle zakonsko predpisane mejne vrednosti in vrednosti, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Hitrost vetrov je bila pod 10 km/h. Meritve, ki smo jih izvedli sicer kažejo, da je bila kakovost zraka v času ko smo izvajali meritve na lokaciji dobra, vendar pa bi morali meriti kakovost zraka na enem merilnem mestu neprestano vsaj teden dni v vsakem letnem času po enkrat.

Pripoločljivo bi bilo, da se meritve kakovosti zraka izvede tudi v industrijskih conah mesta Koper. Z tem načinom bi lahko odkrili tudi ekstremne situacije, ki vplivajo na kakovost zraka v mestu. Ekremne situacije lahko povzročijo izpusti imisij iz industriskih obratov in vremenski pogoji.

clip_image016

Ekološka patrulja AAG – meritve kakovosti zraka na območju Taverne v Kopru – 25.05.2013

  • Share/Bookmark