ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za Januar, 2013


AAG BIOPLINARNA BIO PLIN–DRAŽENCI–PRIJAVA KOT STRANSKI UDELEŽENEC V POSTOPEK

Zadeva: Zahteva za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, zaprošenega na zahtevo Bio plin šijanec, Robert Šijanec s.p., Dražienci 21a, 2288 Hajdina, ki jo po pooblastilu direktorja Roberta Šijanca zastopa Geateh d.o.o., Opekarska ·11, 1000 Ljubljana Skladno z določili 73. člena Zakona o varstvu okolja vabite osebe, ki na območju, na katerem naprava povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi ali premoženje ljudi, stalno prebivajo, so solastniki ali drugi posestniki nepremičnin, in na podlagi 1. in 4. odstavka  153. člena Zakona o varstvu okolja tudi nevladne organizacije, da podajo mnenje o nameravanem posegu ter zahtevajo vstop v postopke, se Alpe Adria Green, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in v javnem interesu na področju narave,  na podlagi prvega in četrtega odstavka 153. člena Zakona o varstvu okolja  ter skladno z določili 82. člena Zakona o varstvu okolja prijavlja v postopek izdaje Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za napravo za proizvodnjo bioplina s proizvodno zmogljivostjo obdelave 149 ton vhodnih substratov na dan.V tem postopku bomo varovali pravne interese tako prizadete narave kot zlasti prebivalstva v tem prizadetem okolju.

OBRAZLOŽITEV

Strokovne  podlage, po katerih so bili izdelani vplivi na okolje, so nestrokovne in zameglijo realno stanje, ki bo nastalo z zagonom bioplinarne.

V zgoraj navedenem osnutku okoljevarstvenega dovoljenja smo zabeležili več nepravilnosti ki odražajo dejansko stanje, saj omenjena bioplinarna že dlje časa obratuje:

  1. Potrebne in nujne so stalne meritve emisij saj mora biti zagotovljena stalna kontrola filtrov pri tako veliki bioplinarni.  Nedelovanje filtrov pomeni tudi stalno grožnjo izpusta strupenih plinov neposredno v okolico.
  1. Iz bioplinarne že sedaj odlagajo digestat in ostale odpadke na polja in s tem neposredno ogrožajo plitko ležečo podtalnico, izcedne vode pa odtekajo v vodne kanale.
  1. Transport »vložka« in »odpadkov«, ki se vršijo s težkimi tovornjaki, za bioplinarno poteka večinoma ponoči skozi vas in presega z zakonom določeno jakost zvoka v nočnem času, prav tako pa se je povečala svetlobna onesnaženost okolice.
  1. V času transportov morajo imeti prebivalci ob cesti zaprta okna in za zračenje uporabljajo električne naprave, zaradi smradu, ki prihaja iz vozil in priklopnikov le teh, ki transportirajo »odpadke« iz bioplinarne.
  1. Upravljavec nima na izpustih  predvidene ustrezne tehnološke rešitve, ki bi zagotavljala dopustne emisijske vrednosti znotraj zakonsko dovoljenih, temveč izključno običajni dušilec zvoka.
  1. Upravljalec uporablja živalske stranske proizvode za proizvodnjo bioplina (gnoj, klavniški odpadki …), zato bi moral upravljavec naprave pridobiti dovoljenje za predelavo odpadkov iz Veterinarske uprave RS (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta % 1774/2002 in Sveta o zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Ur. l. RS % L273/2002). Iz osnutka okoljevarstvenega dovoljenja, pa ni razvidno, da bi to dovoljenje pridobil.

ZAKLJUČEK

Alpe Adria Green zastopa pri tej ZAHTEVI ZA VKLJUČITEV V POSTOPEK IZDAJE OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA  svoje člane ter podpornike AAG, ki živijo v Dražiencih in okolici ter so že sedaj zaradi delovanja bioplinarne izpostavljeni negativnim vplivom na okolje, ki posledično ogrožajo zdravje prebivalcev. Poleg tega pa ti negativni vplivi, ki jih povzroča bioplinarna močno vplivajo na kvaliteto življenja v Dražiencih in okolici. Nepremičnine okoliških prebivalcev so izgubile na vrednosti zaradi vpliva bioplinarne na okolico, predvsem zaradi smradu in imisij v ozračju.

  • Share/Bookmark

Alternativni, obnovljivi oziroma trajni viri energije

 

07.01.2013 00:01   /   Finance 4/2013

 

V dobrih zadnjih sto letih smo prešli skozi obdobja, v katerih smo si prostore osvetljevali s petrolejkami, svečami, kasneje sijalkami z žarilno nitko in sčasoma z varčnimi sijalkami z diodami. Enako razvojno pot doživlja ogrevanje prostorov za zasebne in javne namene, od rabe nafte in plina prehajamo v obdobje rabe trajnih virov energije.

Obema zvrstema rabe je skupno varčevanje z energijo s sočasnim zmanjševanjem negativnih okoljskih posledic. Pred 50 leti se je pojavil sistem centralnega ogrevanja hiš s kurilnim oljem. Sprva smo se čudili, a nato hitro sprejeli takšno rabo nafte in pozabili na prve peči za centralno ogrevanje, kurjene z drvmi in premogom. Udobje centralnega ogrevanja z nafto je hitro vstopilo v naše domove in skoraj smo se že poslovili od drv in premoga. Dokončno slovo pa je pomenila dodatna vgradnja oljnih gorilnikov v našo staro peč.

Nato se je pojavil spet nov energent – plin. Sprva utekočinjeni in po naseljenih krajih zemeljski plin, pripeljan do posameznega objekta po plivodu. In znova so se pojavili trgovci, ki so hvalili ta novi energent, da je okolju prijazen in energetsko varčno naravnan.

Obenem pa smo začeli opažati agresivne vremenske pojave, kakršnih prej nismo bili vajeni. Strokovnjaki so dokazovali, da podnebne spremembe povzroča vedno večja raba fosilnih goriv. Vedno večje črpanje nafte pa hkrati pomeni tudi zmanjševanje zalog tega goriva, uveljavila se je ocena, da je naftnih zalog dovolj samo še za pol stoletja. Vsa ta opozorila so spodbudila porabnike in strokovnjake, da smo začeli resno razmišljati o možnosti rabe trajnih virov energije.

Viri energije

Za takšne vire energije se je najprej uveljavilo ime alternativni viri, zaradi nemnožične uporabe se je tudi dolgo obdržalo. S širitvijo uporabe teh virov in logičnim razmišljanjem pa smo sčasoma prišli do pravega poimenovanja zanje – obnovljivi viri energije. Za poimenovanje »alternativno gorivo« smo kmalu ugotovili, da ni primerno, saj ne nadomešča že znanega energetskega vira, temveč je sam po sebi obnovljiv, zato se ni treba bati, da zalog ne bi bilo dovolj.

Danes tako pod imenom trajni oziroma obnovljivi viri energije poznamo sončno in vetrno energijo ter energijo vode (gravitacija – kinetična) in zemlje. V skupino obnovljivih virov prištevamo tudi vse vrste odpadkov, tako lesne kot tiste iz poljedelstva, precej veliko skupino pa sestavljajo tudi komunalni odpadki. Pod pojmom biomasa tako lahko razumemo lesne ostanke po sečnji in čiščenju gozdov, lesne ostanke ob predelavi lesa in čiščenju zaraščenih zelenih površin.

V skupino trajnih virov energije pa seveda sodi tudi energija površinskih voda (hidrotermalna energija), na katero vplivata energija sonca in geotermalna energija. Obstaja še nekaj energetskih virov, katerih raba je v razvoju in še ni razširjena. Veter, voda in sonce so torej trajni viri energije in predvsem namenjeni proizvodnji elektrike. Sončna energija pa je namenjena tudi pripravi tople sanitarne vode in v nekem segmentu tudi za ogrevanje.

Končna poraba energije po namenih, gospodinjstva, Slovenija, 2009

Ogrevanje objektov

Za udobno bivanje in delo v objektih je treba poskrbeti tudi za njihovo ogrevanje. Skozi čas se načini ogrevanja spreminjajo, menjajo se energetski viri in tudi način ogrevanja. Iz posameznih proizvajalcev toplote po posameznih prostorih smo prešli na skupni vir toplote, tako imenovano centralno ogrevanje in prenos toplote prek radiatorjev v prostor. In ko nas je sama narava začela opozarjati, da so zaloge fosilnih goriv omejene, se je začela razvijati tudi raba trajnih virov energije. Ob tem so se v ta razvoj vključili novi dejavniki, kot so cena fosilnih goriv, vedno večje znanje o potrebnosti izolacije objektov ter opozorila klimatologov o podnebnih spremembah.

Zelo na splošno lahko porabo energije razdelimo med tri velike porabnike: industrija, promet in ogrevanje s hlajenjem. Podnebne razmere v Sloveniji zahtevajo ogrevanje in hlajenje individualnih in poslovnih objektov. Iz grafov je razvidna poraba po vrsti energenta in po namenu. Ker je količina fosilnih goriv v svetovnih zalogah omejena in ker ima njihova raba za posledico izpust toplogrednih plinov, se začenjajo za potrebe ogrevanja in hlajenja uporabljati trajni in obnovljivi viri energije.

Evropska unija se je zavezala, da bodo njene države članice do leta 2020 zmanjšale rabo fosilnih goriv, ob tem pa tudi izpuste toplogrednih plinov ter povečale obseg rabe trajnih in obnovljivih virov energije za 20 odstotkov od začetnega stanja. Ker je tehnično najlaže izvedljivo uvesti trajne in obnovljive vire v segmentu ogrevanja in hlajenja v objektih, bo ta segment verjetno prvi, kjer se bo začela intenzivna zamenjava načina ogrevanja vseh vrst objektov.

Končna poraba energije po vrstah energetskih virov, gospodinjstva, Slovenija, 2009

Toplotne črpalke

Za ogrevanje objektov so potrebni trije segmenti, in sicer: trajni vir energije, toplotna črpalka in ustrezen sistem za prenos toplote v prostor. Za najvarčnejšo rabo trajnega vira se priporoča talno, stensko in stropno ogrevanje.

Toplotna črpalka je nastala takoj po izumu hladilnika in je dejansko tehnična naprava, ki deluje podobno, vendar v obratnem smislu. Gre za ekološko najprijaznejši in energetsko najcenejši način ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Toplotna črpalka pridobiva toploto iz trajnega energetskega vira in okoliškega zraka ter z dodano električno energijo segreva vodo do temperature 55 stopinj Celzija ali več. Za pogon naprave (kompresorja) je treba vložiti od 20 do 30 odstotkov električne energije, 70 do 80 odstotkov energije pa pridobimo iz trajnega vira.

Razmerje med vloženim delom (električno energijo) in pridobljeno toplotno energijo imenujemo grelno število. To pa je večje (večji prihranek), če je temperatura vira višja, ogrevalna temperatura pa nižja. To pomeni, da so za ogrevanje s toplotnimi črpalkami najprimernejši nizkotemperaturni sistemi (talno, stensko ali konvektorsko ogrevanje).

V Sloveniji se je razvoj toplotnih črpalk začel že v poznih 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta bili najdejavnejši dve delovni organizaciji: Loška tovarna hladilnikov in Gorenje Velenje. Obe tovarni sta lastno proizvodnjo opustili konec prejšnjega obdobja. Danes proizvaja toplotne črpalke nekaj manjših podjetij v Sloveniji in njihove lastnike lahko štejemo za slovenske pionirje proizvodnje toplotnih črpalk.

Energetska samostojnost občin, regij in države

Prvo zavezo glede rabe trajnih virov energije in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je Slovenija sprejela s podpisom kjotskega protokola v državnem zboru. Pri izpolnjevanju te zaveze smo sprva izkazovali uspešnost, a bolj po zaslugi zmanjšanja obsega proizvodnje in smo tako zdaj na našem izhodišču glede sprejete obveznosti. S področja energetike imamo v obravnavi tri dokumente: energetski zakon, nacionalni energetski program za obdobje do leta 2030 in strategijo prehoda RS v brezogljično družbo do leta 2050.

Sprejem teh dokumentov bo pomenil veliko prelomnico v našem pogledu na energetiko in rabo trajnih virov energije. Resno bomo začeli razmišljati o energetski samostojnosti pri pokrivanju naših vsakodnevnih potreb in o možnostih trženja presežkov energije prek državnih meja. Električno energijo bomo poleg hidroenergije pridobivali z rabo vetra, sonca in predelave vsakovrstnih odpadnih surovin. Poleg rabe trajnih virov energije bomo začeli resno pristopati k rabi geotermalne energije.

Občine so začele pripravljati tudi energetske zasnove, ki pa žal še niso pravi kazalec mož- nosti proizvodnje energije v posamezni občini. A glavno je, da smo začeli delati v tej smeri.

Energetska samostojnost predvsem pomeni neodvisnost od uvoza energije (elektrika in naftni derivati), kar nam hkrati prinaša povečanje našega blagostanja. In uspešna pot v energetsko samostojnost se začenja v našem domu, v naši občini. Začenja se s spoznavanjem naše rabe energije, razumevanjem, kako se zaščititi pred hladom in vročino, ter ugotovitvijo, kaj storiti za najmanjšo porabo energije.

Vsi smo že bili v večjih, predvsem javnih objektih (vrtec, šola, občina, zdravstveni dom), ki so bili zgrajeni v času, ko nismo dovolj poznali pomena in vloge toplotne izolacije objektov. Danes smo prišli do spoznanja, da moramo te objekte energetsko posodobiti, obnoviti ovoje zgradb, skupaj z obveznim prehodom na rabo trajnih virov energije. Ko bomo sčasoma prenovili vse takšne zgradbe, bomo postajali tudi vedno bolj energetsko samostojni.

Kje se vidimo občani v energetski obnovi

Cena energentov hiti navzgor, omejitev žal ni predvidena nikjer po svetu, saj so cene nafte odvisne od veliko dejavnikov (omejene svetovne zaloge in geopolitična svetovna razmerja). Občani bodo morali pregledati svoje zasebne objekte in proučiti možnost dodatne izolacije ter razmisliti o prehodu na rabo trajnega ali obnovljivega vira energije. Povprečna družina na vsakih sedem let kupi novo osebno vozilo.

Pri vgradnji sistema za uporabo trajnih virov energije pa je treba vedeti, da ima takšen sistem s potrebnimi vzdrževalnimi deli življenjsko dobo do 30 let, v tem obdobju pa lahko občan prihrani za nakup dveh novih vozil. Letni prihranek je lahko tudi 70- do 80-odstoten glede na trenutni letni izdatek za fosilni energent, ob tem pa naj občan upošteva, da s tem pripomore tudi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Pri nakupu naslednjega vozila pa bo morda že začel razmišljati o nakupu električnega vozila. In tudi zaradi porabe električne energije za ta namen bomo morali poskrbeti za vedno večjo proizvodnjo elektrike iz trajnih virov energije.

Božo Dukić, AAG-  Inštitut za obnovljive vire energije Kranj

  • Share/Bookmark

JAVNO GLASOVANJE ZA NEEKOLOŠKO OSEBNOST LETA 2012

Nalaganje …

aag-tck-awake

  • Share/Bookmark

AAG PRIDOBIL STATUS STRANKE V POSTOPKU V PRIMERU BIOPLINANE “VARGAZON” – LJUTOMER

ALPE ADRIA GREEN mednarodna okoljevarstvena organizacija, ki deluje v Sloveniji kot nevladna organizacija v javnem interesu na področju NARAVE in OKOLJA, je pridobila status stranke v postoku v upravni zadevi izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za bioplinarno “VARGAZON” – Ljutomer!

 

AAG - stanka v post. - bioplinarna VAGAZON_0001

Na spletu poteka javno glasovanje za neekološko osebnost leta 2012: http://alpeadriagreen.wordpress.com/2013/01/06/javno-glasovanje-za-neekoloko-osebnost-leta-2012/ GLASUJTE TUDI VI!

  • Share/Bookmark

JAVNO GLASOVANJE ZA NEEKOLOŠKO OSEBNOST LETA 2012

aag-tck-awake

Loading…

  • Share/Bookmark

Četrto ime na ČRNI LISTI AAG za leto 2012

Planinska Vas

Alpe Adria Green

Cesta Franceta Prešerna 26

4270 Jesenice, Slovenija

Datum: 06.01.2013

Komisija pri UO AAG za izbor imena četrtega četrtletja na črni listi, je izbrala:

OBČINSKI SVET IN ŽUPANA OBČINE ŠENTJUR

Avgusta 2012 je občina Šentjur je razpisala javno razgrnitev občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN), v katerem se tudi planira, da se na sedanjem ozemlju v Planinski vasi, ker stoji asfaltna baza, ki je bila leta 1998 zgrajena na črno, danes pa legalno obratuje samo z uporabnim dovoljenjem, prostor za industrijsko gradnjo. Alpe Adria Green in okoliški prebivalci, so podali pripombe na OPN občine Šentjur.

Stališča, ki smo jih prejeli od občine Šentjur do naših pripomb in predlogov na osnutek OPN so nevsebinska (novinarski odgovori), za večino odgovorov pa sploh ne moremo najti smisla. Gre za pomanjkanje prevzema odgovornosti za svoja dejanja posameznih oseb na občini Šentjur. To nazorno pričajo ne samo že tri izdane sodbe Ustavnega sodišča, ki so razveljavile PUP za eno in isto zadevo, temveč tudi kršitve, ki se odražajo pri sedanjem OPN. Gre za kršitev Zakona o prostorskem načrtovanju. Predvsem temeljnega načela usmerjanja prostorskega razvoja naselij. V 6. členu je določeno, da se z razvojem naselij ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in da se morejo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja. Prav tako se pri OPN-ju ne zasledujejo načelo, da je potrebno ohranjati kmetijska zemljišča ter posegati v okolje tako, da je to funkcionalno povezano z obstoječim naseljem. OPN, s tem, ko ne izloči asfaltne baze iz ruralnega okolja, hribovitega območja južnega dela občine ustvarja protislovje – na eni strani OPN tretira Planinsko vas kot krajinsko poselitveno in funkcijsko značilnost občine v definiciji hribovitega območja južnega dela občine, na drugi strani pa dopušča industrijsko proizvodnjo v takšnem okolju. To ni skladno z omenjenim 6. členom Zakona o prostorskem načrtovanju in načelom usmerjanja prostorskega razvoja naselij. Ne spoštuje se 7. člen, ki določa, da interes ne sme škodovati javnemu; v konkretnem primeru asfaltne baze gre za protekcijo zasebnega interesa investitorja proti javnemu interesu, t.j. interesu vseh prebivalcev, predvsem pa interesu države, da v kmetijsko območje ne dopusti vselitve industrijskega objekta in proizvodnje. Prav tako se ne spoštuje 8. člen, ker se mora prostorsko načrtovanje ravnati po vrednotah in prepoznavnosti že obstoječih naravno ustvarjenih struktur in spoštovati posebnosti geografskih ter socialno ekonomskih značilnosti določenega prostora. Nič od tega ni  upoštevano.

V tej asfaltni sagi so se zamenjali trije župani in štirje občinski sveti. Njihovo delo je politično in ne strokovno. To dokazujejo same odločbe sodišč, kakor izjave svetnikov. Ena izmed izjav svetnika, ko smo se udeležili občinske seje je bila; jaz se ne bom ukvarjal s tem, kaj je prav in kaj ne, jaz bom glasoval politično.

No, da zadeva vsa leta poteka politično tudi na drugih institucijah je dokaz tudi na Zavodu za varstvo narave, ki je podlegel političnim pritiskom bivšega MOP in po vseh izdanih negativnih mnenjih in zagotovilih, da z njihove strani občina ne bo dobili pozitivnega mnenja, kajti narava je tista, ki jo je potrebno varovati in obvarovati, je izdalo pozitivno mnenje.

In prav ta sprememba mnenja ZVN je spremenila vso situacijo v prid onesnaževalcem in grobarjev zdravega okolja in narave.

Na žalost pa je v tem procesu bilo vpletenih več znanih političnih osebnosti.

V odgovoru, ki smo ga prejeli na naše pripombe 20.12.2012, v katerem so bile  vse zavrnjene so med drugim tudi napisali: OBJEKT ASFALTNE MED ZAVEZANCE ZA IZVEDBO EMISIJSKEGA MONATORINGA SNOVI V ZRAK IZ NEPREPREMIČNIH VIROV NA PODLAGI…. v isti sapi pa navajajo, da čl 127 tudi UMILITVENE UKREPE, KI IZHAJOJO PO SANACIJI ARHITEKTURNE KRAJINE IN OŽJE OKOLICE OBJEKTA ASFALTNE BAZE. Le zakaj bodo izvajali sanacijo, če je z samim objektom vse v redu pa je drugo vprašanje!

KRONOLOGIJA »ASFALTNA BAZA«

Investitor zgradi asfaltno bazo, sredi vasi, na kmetijskem zemljišču na črno.

  • 13.2.1998 Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), inšpektorat RS za okolje in prostor izda odločbo: »rušenje in vrnitev okolja v prejšnje stanje«.
  • 23.3.1998 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, enota Celje, izda odločbo »vrnitev zemljišča v prejšnje stanje«.
  • Odločbi nista bili izvršeni!
  • Da bi bilo obstoječe stanje možno legalizirati, je občina Šentjur aprila 1998 pristopila k dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur. Občinski svet je Odlok sprejel kljub zavedanju o   nepravilno vodenim postopkom.
  • Krajani vložimo junija 1998 na Ustavno sodišče (v nadaljevanju US) pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v Občini Šentjur z naslednjimi utemeljitvami:
  1. Ni bil izdelan prostorsko ureditveni plan (PUP) občine Šentjur.
  2. Ravnanje je bilo v nasprotju z 72. členom Ustave (ogroženo zdravo življenjsko okolje).
  3. Poseg v prostor je v nasprotju z varovanjem kulturne in naravne dediščine, opredeljene v 73. členu Ustave. S posegom se namreč grobo posega v prostor in ogroža Glijo jamo, ki je v varstvenem režimu kot geomorfološka podzemna naravna dediščina in je bila takrat v postopku obravnave predloga njene razglasitve za naravni spomenik. V Gliji jami je tudi vodni izvir reke Bistrice. Z izgradnjo takšnega industrijskega objekta bi bil njen status ogrožen.
  4. Takšen poseg v prostor bi trajnostno spremenil namensko rabo prostora, bivalne pogoje in ekološko ravnovesje. Povečala bi se nevarnost ekološke katastrofe, saj je pri delovanju asfaltne baze prisotna velika količina derivatov.
  • Dne 21.10.1999 US izda Odločbo U-I-378/98, da se Odlok o dopolnitvah odloka o  prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur razveljavi (prvič).

Odlok se je razveljavil, asfaltna baza pa stoji in nemoteno obratuje.

  • Občina Šentjur leta 2000 ponovno prične s postopki za sprejetje Prostorsko ureditvenega pogoja Občine Šentjur. PUP je potrjen na občinski seji dne 31.7.2003, kljub negativnemu mnenju Zavoda za varstvo narave .
  • PUP ponovno roma na Ustavno sodišče v presojo in 26.5.2005 izdal Odločbo U-I-185/03-15, s katero je 47. člen odloka o prostorsko ureditvenih pogojih občine Šentjur razveljavilo (drugič).
  • Upravna enota Šentjur dne 14.9.2004 izda gradbeno dovoljenje v soglasju z MOP – ARSO (gradbeno dovoljenje je bilo izdano v času, ko je na ustavnem sodišču potekal postopek ocene ustavnosti in zakonitosti odloka sprejetega 31.7.2003).
  • Na izdano gradbeno dovoljenje so krajani septembra 2004 vložili tožbo na Upravnem sodišču in 11.7.2005 je bila izrečena Sodba v imenu ljudstva U 847/2005-37, da se tožbi ugodi v korist tožnikov (gradbeno dovoljenje je razveljavljeno)
  • Kljub vsemu dne 28.7.2005 Upravna enota Šentjur izda Dovoljenje za poskusno obratovanje, šifra: 351-87/2005-200 za dobo enega leta (investitor je že poznal izzid sodbe, vendar ta še ni bila objavljena v Uradnem listu). 
  • Dne 12.7.2006 v NOČNIH URAH načelnica UE ga. Andreja Stopar z blagoslovom takratnega ministra za javno upravo g. Gregorjem Virantom izda Uporabno dovoljenje. Po našem mnenju je pri tem šlo za politično in angažirano dejanje pristojnih zoper večino prizadetih krajanov. 
  • Investitor asfaltne baze se kot stranka z interesom pritoži na sodbo Upravnega sodišča št. U 847/2005-37, ki je razveljavilo gradbeno dovoljenje na Vrhovno sodišče, ta pa je 10.10.2006 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno – Sodba v imenu ljudstva U- 847/2005-48. 
  • 30.11.2006 MOP izda Odločbo 351-02-250/2004-KB2, ki odpravlja odločbo UE Šentjur, št. 351-31/2004-221 (gradbeno dovoljenje) z dne 14.9.2004.

Investitor asfaltne baze vloži tožbo zoper MOP na Upravno sodišče, katero pa je 23.1.2007 s sklepom št. U 5/2007-7 zavrnilo.

  • 27.3.2007 MOP izda Odločbo 35110-9/2007-3-KB s katero investitorju zavrne pritožbo zoper odločbo UE Šentjur, št. 351-78/2006-100 (uporabno dovoljenje) z dne 12.6.2006.

Lastnik asfaltne baze vloži pritožbo na Upravno sodišče, katero pa tožbi  ugodi – sodba v imenu ljudstva  U-133/2007, 20.9.2007.

  • 3.5.2007 Inšpektorat RS za okolje in prostor območna enota Celje izda odločbo inšpekcijskemu zavezancu Asfalti Kovač, s katero je prepovedal oz. določil, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze (AB je bila zgrajena leta 1998 in vse od takrat je v fazi obratovanju, inšpektorji pa leta 2007 zahtevajo ustavitev gradnje?) in odredil odstranitev objektov asfaltne baze. Inšpekcijskemu zavezancu je bila odločba vročena dne 21.5.2007. 
  • 24.5.2007 je bila s strani odvetnice – pooblaščenke družbe vložena pritožba zoper odločbo in s tem je po mnenju Inšpektorata RS za okolje in prostor Odločba z dne 3.5.2007 nična. 
  • 24.7.2007 Inšpektorat RS za okolje in prostor območna enota Celje ponovno izda odločbo, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze (AB je bila zgrajena leta 1998 in vse od takrat je v fazi obratovanja, inšpektorji pa leta 2007 zahtevajo ustavitev gradnje?) in odredi ponovno odstranitev objektov asfaltne baze. 
  • 14.11.2007 od  Inšpektorata RS za okolje in prostor, enota Celje dobimo dopis, da je objekt v legalni uporabi in da gradbena inšpekcija nima razlogov za prepovedovanje uporabe. 
  • 6.12.2007 Upravno sodišče Celje zavrne pritožbo investitorja asfaltne baze na razveljavitev gradbenega dovoljenja številka 351-31/2004-221 z dne 14.9.2007. 
  • 5.3.2008 Upravna enota Šentjur izda Sklep o dovolitvi obnove postopka uporabnega dovoljenja št. 351-78/2006-231, na katero se je investitor AB pritožil, zato je Upravna enota Šentjur odstopila   odločitev drugostopenjskemu organu MOP.
  • 6.1.2009 je MOP izdalo odločbo, da se sklep o dovolitvi obnove postopka Upravne enote Šentjur odpravi in postopek obnove uporabnega dovoljenja ustavi. 
  • 6.8.2009 je MOP izdalo odločbo št. 35110-9/2007-53, s katero je izničilo uporabno dovoljenje izdano 12.7.2006. Na to odločbo se je investitor pritožil na Upravno sodišče. 
  • 9.11.2010 je Upravno sodišče izreklo da se tožbi Mirka Kovača ugodi. Odločba MOP, št. 35110-9/2007-53 z dne 6. 8. 2009, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. MOP ponovnega postopka ni sprožilo, ker menijo, da nimajo argumentov. 
  • 4.9.2009 je Inšpektorat RS za okolje in prostor, enota Celje izdal odločbo Elektru Celje d.d., da v roku 10 dni prekine dobavo električne energije asfaltni bazi iz javnega omrežja.

Investitor je na Upravno sodišče dal zahtevo za začasno zadržanje te odločbe, katero pa je sodišče v mesecu decembru 2009 zavrnilo.

23.8.2010 Občinski svet občine Šentjur na 2. izredni seji v tretje sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur – skrajšani postopek, s katerim bi bila dana možnost legalizacije asfaltne baze v Planinski vasi. Odlok je bil sprejet nezakonito, saj ni bil izveden po določbah 57. do 61. člena ZPNačrt-a. MOP je občino Šentjur opozorilo, da je razpisan način sprejema odloka nezakonit in občina ga je kljub opozorilu sprejela.

24.6.2012 je Vlada RS podala Ustavnemu sodišču zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sprejetega odloka in ta je 16.2.2012 izdalo Odločbo št. I-130/11-15, da se sprejeti odlok  odpravi. TRETJIČ

V kolikor bo OPN sprejet takšen kot je bil prikazan v razgrnitvi, bo dan OPN v ponovno presojo Ustavnemu sodišču, torej v ČETRTO, ASFALTNA BAZA PA BO PO ZASLUGI OPN VESELO OBRATOVALA DALJE BREZ GRADBENEGA DOVOLJENJA, SAJ JO ŠČITIJO TAKO ŽUPAN KOT OBČINSKI SVET.

SPRAŠUJEMO SE ZAKAJ JE INŠPEKCIJA PODIRALA OBJEKTE BREZ »POLITIČNE ZAŠČITE«, KO PA SE LAHKO NA DRUGEM KONCU SLOVENIJE GRADI POD BLAGOSLOVOM DRŽAVNIH IN OBČINSKIH INŠTITUCIJ BREZ GRADBENIH DOVOLJENJ!?!

MOGOČE JE ODGOVOR ZNAN: V TEJ SAGI NASTOPAJO TUDI SLOVENSKI POLITIČNI VELJAKI PROTI MALEMU ČLOVEKU, POD REKLOM: »NAJ SE VE, KDO JE GLAVNI V TEJ DRŽAVI«, TUDI TAKRAT, KO GRE ZA ZAČITO ČLOVEŠKEGA ZDRAVJA IN ZAŠČITE NARAVE! ALI RES ŽIVIMO V PRAVNI DRŽAVI, PA JE ŽE DRUGO VPRAŠANJE, KI GA BOMO VERJETNO MORALI RAZČISTITI IZVEN SLOVENIJE, SAJ KOT KAŽE BO NOVI VARUH ZA ČLOVEKOVE PRAVICE POLITIČNA OSEBNOST! KAM PLUJEMO???

Predsednik ALPE ADRIA GREEN:

Vojko Bernard

Planinska vas - odgovori občine na OPN_0001

Planinska vas - odgovori občine na OPN_0002

Planinska vas - odgovori občine na OPN_0003

Planinska vas - odgovori občine na OPN_0004

Planinska vas - odgovori občine na OPN_0005

“ZMAGOVALCA” ČRNE LISTE AAG 2012, bomo objavili konec meseca januarja 2013.

  • Share/Bookmark