ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za December, 2012


SREČNO 2013

srečno 2013

  • Share/Bookmark

TckTckTck org.

 

ALPE ADRIA GREEN JE ČLAN SVETOVNEGA ZDRUŽENJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ “TCKTCKTCK”

clip_image001300+ Organizations:

Partners tcktcktck.org A-Z List http://tcktcktck.org/partners/partners-a-z-list/

TckTckTckSeptember 1, 2011

  • Share/Bookmark

GENERATION AWAKE

ALPE ADRIA GREEN JE ČLAN EVROPSKEGA ZDRUŽENJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ GENERATION AWAKE

European Commission - Environment - Resource Efficiency campaign_page1_image1

POVEZAVA – SPLETNA STRAN JE V SLOVENŠČINI:

http://www.generationawake.eu/sl

  • Share/Bookmark

Pripombe in predlogi na dopolnjeni osnutek Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka (TNP)

clip_image002

Alpe Adria Green

Cesta Franceta Prešerna 26

4270 Jesenice, Slovenija

Triglavski narodni park,

Ljubljanska cesta 27,

4260 Bled

triglavski-narodni-park@tnp.gov.si

Datum: 29.12.2012

Zadeva: Pripombe in predlogi na dopolnjeni osnutek Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka (TNP) 2014 – 2023 (v nadaljevanju Načrt 2014) v sklopu javne razgrnitve

Alpe Adria Green (v nadaljevanju AAG), ki deluje v javnem interesu, se na podlagi prvega in četrtega odstavka 153 člena Zakona o varstvu okolja ter skladno z določili 82 člena Zakona o varstvu okolja se prijavlja v postopek javne razgrnitve in zahteva za vključitev v nadaljne postopke.

Prijavljamo se tudi kot stranski udeleženec v postopku sprejemanja Načrta upravljanja TNP, še posebej v okoljevarstevnih in naravovarstvenih vsebinah in delih postopka.

V tem postopku uveljavljamo, poleg statusa društva, ki deluje v javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja (ZVO) tudi status društva , ki deluje v javnem interesu na področju varstva narave (Odločba Min.za kmet.in okolje z dne 5.12.2012 št. 215-14/2012/6-VN).

Kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja dovoljenja, bomo zastopali tudi tamkaj živeče prebivalce, ki so člani AAG ali podporniki AAG.

1. AAG se vključuje kot zainteresirana javnost v Forum zainteresirane javnosti skladu z Navodilom o delovanju foruma zainteresirane javnosti TNP (UL, št. 77/2011) in izjavljamo, da smo zainteresirani za TNP in želimo sodelovati pri njegovem delovanju. Prav tako se želimo vključiti v spremljanje izvajanja Načrta 2014 in predlagamo, da se nas o tem obvešča.

2. Splošna pripomba na Načrt 2014 je, da je izjemno obsežen in ga je potrebno skrajšati, ne da bi trpela transparentnost. Imamo vprašanje: kako obsežni so upravljalski načrti tujih narodnih parkov? Ker je to prezahtevna naloga za kratek čas javne razgrnitve, nismo mogli stališča opremiti s primeri, pač pa si pridržujemo pravico, da v tej smeri delujemo naprej in podamo določene rešitve.

3. AAG odločno nasprotuje degradaciji TNP v vseh območjih. Najhujše degradacije izvaja gozdarstvo. S tem je treba takoj prekiniti. Uničevanje TNP zaradi izvoza hlodovine je nevzdržno že sedaj, ne glede na bodoči Načrt 2014 in je treba s tem prekiniti. Tudi gradnja in načrtovanje novih vlak in cest v TNP naj se takoj zaustavi. Za te objekte, ki uničujejo floro, favno in krajino TNP ni nobenega opravičila, saj obstajajo drugačne rešitve. Te rešitve je treba sofinansirati tudi z evropskimi sredstvi. Nekaj primerov takih rešitev so odkupi gozdnih parcel, prepoved vračanja gozdov v naravi denacionalizacijskim upravičencem, zamenjava TNP parcel z parcelami izven TNP, posek dreves izven TNP za zasebno uporabo iz državnih, nižinskih gozdov, in drugo. Prav tako je treba prekiniti s strojno sečnjo in uporabljati za spravilo zimski čas, ko je podlaga snežena in trda, kot so to delali v preteklosti in ni prišlo do uničenja talne rasti, med njimi tudi zaščitenih rastlin.

4. Nujno je omogočiti delovanje pašnih planin na trajnostnih načelih, brez avtoprometa. V kolikor Zavod TNP noče zaposliti pastirjev, naj se ustanovi Zavod za vse pašne planine TNP, ki bo omogočal stalna delovna mesta prebivalcem TNP skozi vse leto. Napačna je sektorska delitev na kmetijstvo in drugo. Vse aktivnosti in delovna mesta naj se obravnava celovito v turistično ponudbo TNP, kjer bodo izvajalci prebivalci TNP (ne Zavod TNP) – to so gostinstvo, kmetijstvo kot del turizma (eko, domača pridelava, specialitete), vodenje pohodnikov po naravni in kulturni dediščini in drugo, vse brez degradacije TNP.

5. Črne gradnje so poseben problem, še posebej zato, ker so črnograditelji tudi bivši ali sedanji politiki oz. državni ali občinski uradniki ali funkcionarji. Črne in druge gradnje brez čistilnih naprav je treba porušiti. Tudi vojašnica nima čistilnih naprav. Med objekte, izgrajene na črno spada tudi vodni rezervoar na Rudnem polju. Tudi pristajališče za helikopterje mora ven iz TNP. Helikopter ima dostop v primeru nesreč, sicer pa je treba posebej urediti oskrbovanje planinskih koč, ki morajo postati res koče, ne pa z zalogami hrane in pijače delovati kot gostilne.

6. Vožnjo po gozdnih cestah in vlakah z motornimi vozili je treba ustaviti in te komunikacije zapreti. Ob prireditvah biatlona naj bo prevoz samo z javnimi sredstvi.

7. TNP naj ustanovi neodvisno gozdarsko službo, ki bo skrbela za preprečitev degradacije TNP zaradi gozdarstva. Zavod za gozdove je doslej glavni krivec za izjemno degradacijo TNP v zadnjih letih. Svoj delež pa ima tudi zavod TNP pri tem, saj je nerazumljivo tiho in ne vztraja pri sankcioniranju in povrnitvi v prvotno stanje niti ni soglasje dajalec v primerih degradacij TNP s cestami in vlakami. Kot , da Zavoda pri tem ni.

8. Odločno nasprotujemo tudi polaganju plinovoda skozi zgornjesavsko dolino, saj je možno plinovod (Južni tok ali drug) speljati po Sloveniji drugje, na primer ob trasi do Nove Gorice.

9. Morebitne načrte vdora v dolino Tamar z objekti, ne glede na to ali gre za enostavne ali druge, je treba ustaviti. Dolina Tamar je že rekreativna dolina in je ne smemo degradirati, naj ostane kot je.

10. Olajšati je treba prebivalcem postopke in jim omogočiti ukvarjanje s turizmom, ki ne degradira parka. Prav tako mora Zavod in drugi prebivalcem zagotavljati evropska in druga sredstva, ki ne smejo ostati na Zavodu. Tudi državo pozivamo, da izpolni Zakon o TNP v tem delu.

megla TNP

Pripombe na predviden poseg v okolje zaradi izgradnje plinskega omrežja “JUŽNI TOK” v kolikor bo ta trasa začtana preko TNP ( OBČINA KRANJSKA GORA):

1. zahtevamo, da se izvede revizija smiselnosti izgradnje prenosnega plinovoda M8, kajti vnašanje novih količin zemeljskega plina za izgorevanje prinaša nove ogromne količine CO2, katerega skušamo zmanjšati z evropskimi in državnimi ukrepi in zakonodajo. Ta plinovod je proti predpisom o zmanjšanju CO2.

2. M8 plinovod je nepotreben , ker je na tem področju dovolj drugih možnosti, predvsem izkoriščanje sončne energije za ogrevanje. Zato je M8 nepotreben in škodljiv.

3. Zahtevamo, da se postopek DPN M8 plinovoda ustavi in se plinovod zavrne.

4. Investicija je škodljiva še posebej v kriznem času, česar ta postopek ne upošteva.

5. Tako smo proti vsem variantam izgradnje prenosnega plinovoda M8.

6. AAG bo ukrepal tudi mednarodno in prikazal dvoličnost slovenske politike, ki namesto sistematičnega uvajanja ogrevanja na sonce ali z geotermalno energijo na področju Primorske, bogatejše s soncem, uvaja plin, ki daje CO2 pri zgorevanju, obenem pa postavlja uvajanje obnovljive sončne energije za ogrevanje v podrejen položaj.

7. Hkrati z uvajanjem novih količin plina v Sloveniji zelo zmanjšujemo možnosti za doseganje ciljnih odstotkov obnovljive energije, ki je tudi v državni zakonodaji.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

  • Share/Bookmark

VABILO ODBORA ZA PETICIJE PRI EU PARLAMENTU ZA UDELEŽBO NA SEJI 22.01.2013

terminali - ne -HVALA3

VABILO ODBORA ZA PETICIJE PRI EU PARLAMENTU ZA UDELEŽBO NA SEJI 22.01.2013

From: PETI Secretariat <peti-secretariat@europarl.europa.eu>
Date: 2012/12/20
Subject: Petizioni n. 1472/2009 e 960/2011 (riferimento da citare in tutta la corrispondenza)
To: alpeadriagreen@gmail.com
Cc: PECSTEEN de BUYTSWERVE Sybille <sybille.pecsteen@europarl.europa.eu>, HEEZEN Johannes <jos.heezen@europarl.europa.eu>

Gentile Signore,

con la presente La informiamo che le Sue petizioni sono state iscritte nel progetto di ordine del giorno della riunione della commissione per le petizioni che si terrà a Bruxelles il 22 gennaio 2013. L’esame delle petizioni è previsto alle 09:50 circa.

Troverà in allegato la comunicazione ai membri della Commissione europea riguardante le Suepetizioni.

La informo che i lavori della commissione si possono seguire su internet al seguente indirizzo:

http://www.europarl.europa.eu/activities/committees/homeCom.do?language=EN&body=PETI.

Se desidera partecipare a questa riunione, La preghiamo di comunicarcelo entro e non oltre il 09 gennaio 2013,preferibilmente rispondendo al presente messaggio elettronico, con l’indicazione del Suo nominativo e della Sua data di nascita ed il numero di carta d’identità (necessari per il rilascio della tessera di accesso).

Il Presidente illustrerà le Sue petizioni, e previa specifica autorizzazione della commissione per le petizioni, Lei potrà, se lo desidera, fare una breve dichiarazione della durata massima di cinque minuti. In questo caso, Le consigliamo di far pervenire anticipatamente alla segreteria della commissione per le petizioni una copia di tale dichiarazione da distribuire agli interpreti. La Commissione europea sarà in seguito invitata a fornire un aggiornamento orale. I membri della commissione potranno a questo punto discutere le Sue petizioni.

Any further correspondence should be addressed by email to peti-secretariat@europarl.europa.eu, preferably in English.

Voglia gradire i nostri distinti saluti,

La Segreteria

Commissione per le petizioni

ALPE ADRIA GREEN ZARADI POLITIKE VLADE, KI ŽELI UNIČITI OKOLJSKE NEVLADNE ORGANIZACIJE, “KI JIM NISO PRIRASLE K SRCU”, NE PREJEMA NOBENE SUBVENCIJE, DA BI Z NJO POKRILA STROŠKE DELOVANJA PISARNE. MKO FINANCIRA SAMO DELOVANJE OKOLJSKEGA CENTRA V LJUBLJANI, VSE DRUGE NVO PA SI MORAMO PRIDOBITI DENAR ZA NAJEM PISARNE SAMI! – VEČ NA: http://alpeadriagreen.wordpress.com/crna-lista-aag-2012/ PREDSTAVNIKI AAG SE BODO RAZPRAVE UDELEŽILI, ČE BOMO ZBRALI DOVOLJ DENARJA ZA POT IN NASTANITEV!!!

clip_image002

EVROPSKI PARLAMENT

2009 – 2014

<Commission>{PETI}Odbor za peticije</Commission>

<Date>{27/06/2012}27.6.2012</Date>

<TitreType>OBVESTILO POSLANCEM</TitreType>

Zadeva: <TITRE>Peticija 0483/2007, ki jo je vložil Roberto Giurastante (državljan Italije) v imenu organizacije Friends of the Earth, o kršitvah okoljske zakonodaje Skupnosti o postopku presoje vplivov na okolje in o nevarnih industrijskih obratih (direktiva Seveso),

Peticija <NPET>1147/2008</NPET>, ki jo je vložil Roberto Giurastante (državljan Italije) v imenu organizacije Greenaction Transnational, o morebitni gradnji uplinjevalnika v okolici Trsta (Italija),

Peticija <NPET>1472/2009</NPET>, ki jo je vložil Bernard Vojko (državljan Slovenije) v imenu organizacije Alpe Adria Green, o načrtovanem plinskem terminalu v Trstu (Italija).</TITRE>

1. Povzetek peticije 0483/2007

Predmet peticije je načrtovana izgradnja dveh uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu, enega v industrijski coni na kopnem in drugega na plavajoči ploščadi, ki predstavljata nevarnost za zdravje in varnost prebivalcev ter za okolje. Vlagatelj peticije še posebej obžaluje pomanjkljivosti v postopku presoje vplivov na okolje, ki je bil izveden brez ustreznega obveščanja prebivalcev, neizvedbo predhodne strateške ocene plinovodov, kršitev pravil o varnosti industrijskih obratov in obratov, ki predstavljajo veliko nevarnost nesreč (Seveso), onesnaževanje morja vključno s čezmejnim onesnaževanjem, podcenjevanje geoloških tveganj in nevarnosti terorističnih napadov ter oviranje mednarodnega pomorskega prometa. Slovenija, ki je vključena v ta dva projekta, je domnevno ustrezno izvedla postopek presoje vplivov na okolje, njeno ministrstvo za okolje pa je izdalo negativno mnenje.

Povzetek peticije 1147/2008

<TEXTE>Vlagatelj peticije se sklicuje na načrte oblasti za izgradnjo uplinjevalnika v okolici Trsta, na meji s Slovenijo. Opozarja na nevarnost, ki bi jo tovrstni obrat predstavljal za javno zdravje in okolje, zlasti zaradi predvidenega ohlajanja morja kot posledice izlivanja hladne vode, in na njegove posledice za morski ekosistem Tržaškega zaliva. Izpostavlja tudi nasprotovanje Slovenije navedenemu plinskemu terminalu in se sprašuje, ali so bili načrti zanj pripravljeni v skladu z ustrezno evropsko zakonodajo, na primer s pravili za ocenjevanje vpliva tovrstnih obratov na okolje.</TEXTE>

Povzetek peticije 1472/2009

<TEXTE>Vlagatelj peticije nasprotuje načrtovani gradnji plinskega terminala v Miljskem zalivu, ki leži med Trstom in Slovenijo, in navaja, da je lokacija, na kateri se predvideva gradnja terminala in na kateri se že nahaja nevaren industrijski obrat, v neposredni bližini gosto poseljenega mejnega območja med Italijo in Slovenijo. Izpostavlja nasprotovanje slovenskih oblasti gradnji plinskega terminala in izraža številne pripombe na postopke, ki so jih italijanske oblasti uporabile pri načrtovanju. Pod vprašaj postavlja veljavnost presoje vplivov na okolje in trdi, da se oblasti niso posvetovale z lokalnim prebivalstvom, da so znanstvena poročila in dokazi netočni oziroma nepopolni, ter opozarja na morebitno izkrivljanje konkurence. Prav tako navaja, da načrt krši vrsto direktiv EU, in skladno s tem institucije poziva, naj izvedejo preiskavo.</TEXTE>

2. Dopustnost

0483/2007: Označena za dopustno dne 20. septembra 2007. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 192(4).

1147/2008: Označena za dopustno dne 5. februarja 2009. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 192(4).

1472/2009: Označena za dopustno dne 22. januarja 2010. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 202(6).

3. Odgovor Komisije, prejet 7. marca 2008.

Peticija 0483/2007

Vlagatelj peticije se sklicuje na projekta za izgradnjo dveh uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, ki sta predlagana v Tržaškem zalivu v bližini meje s Slovenijo. Trdi, da bi s tem italijanske oblasti kršile vrsto evropskih direktiv, in sicer spremenjeno Direktivo 85/337/EGS[1] (direktiva o presoji vplivov na okolje), Direktivo 2001/42/ES[2] (direktiva o strateški okoljski presoji) in spremenjeno Direktivo 96/82/ES[3] (direktiva Seveso).

Še posebej se vlagatelj peticije sklicuje na odsotnost energetskega načrta in njegove presoje v skladu z direktivo o strateški okoljski presoji ter trdi, da čezmejno posvetovanje ni bilo ustrezno izvedeno v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. V prilogah k peticiji pošilja različne dokumente, povezane z uporabo direktive Seveso v Tržaški pokrajini.

Vlagatelj je peticijo neposredno poslal tudi Komisiji. Vlagatelju je bil 12. septembra 2007 poslan odgovor z oceno Komisije glede teh vprašanj.

Kar zadeva projekta za izgradnjo dveh uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, je Komisija že zahtevala informacije o uporabi določb o čezmejnem posvetovanju iz direktive o presoji vplivov na okolje pri teh projektih s strani italijanskih oblasti. Te so potrdile, da je bilo čezmejno posvetovanje s Slovenijo sproženo v kontekstu postopkov presoje vplivov na okolje. Dokumenti, ki so jih italijanske oblasti pripravile v zvezi z nevarnostjo nesreč, povezanih s projektoma, so bili v okviru postopkov čezmejnega posvetovanja posredovani tudi slovenskim oblastem. Glede na dostopne informacije se zdi, da postopki izdaje dovoljenj za projekta še tečejo in da zato trenutno ni razloga za mnenje, da ustrezne določbe zakonodaje Skupnosti ne bodo ustrezno upoštevane. Kar zadeva Direktivo 2001/42/ES, jo je treba uporabiti za določene načrte in programe, vključno z energetskimi načrti, pred njihovim sprejetjem. Vendar v direktivi o strateški okoljski presoji ni predvidena obveznost držav članic, da sestavijo take načrte. Zato v zvezi s tem ni mogoče ugotoviti kršitev zakonodaje Skupnosti.

Vendar pa priloge k peticiji vzbujajo pomisleke glede pravilne uporabe določb člena 13(1) direktive Seveso v Tržaški pokrajini, in sicer te določbe zahtevajo, da: „Države članice zagotovijo, da se informacije o varnostnih ukrepih in pravilnem obnašanju ob nesreči, redno in v najustreznejši obliki zagotovijo, ne da bi to posebej zahtevali, vsem osebam in vsem javnim ustanovam (kot so šole in bolnišnice), ki bi jih lahko prizadela večja nesreča v eni od organizacij iz člena 9.“

Pojasnila o uporabi zgornjih določb direktive Seveso so bila zahtevana od italijanskih oblasti na seji o svežnjih za sprejem v Rimu dne 28. januarja 2008. Italijanske oblasti so obljubile, da bodo odgovor Komisiji poslale v roku enega meseca.

Komisija bo Odbor za peticije obvestila o rezultatu ocene informacij, ki jih trenutno pričakuje od italijanskih oblasti.

4. Odgovor Komisije, prejet 24. aprila 2009

Peticija 0483/2007

Italijanske oblasti so na zahtevo Komisije po informacijah odgovorile v pismu z dne 28. februarja 2008.

Po oceni informacij iz pisma je Komisija 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1) spremenjene Direktive 96/82/ES[4] (direktiva Seveso).

Peticija 1147/2008

Vlagatelj peticije se sklicuje na načrte oblasti za izgradnjo uplinjevalnika v okolici Trsta, na meji s Slovenijo. Opozarja na nevarnost, ki bi jo tovrstni obrat predstavljal za javno zdravje in okolje, zlasti zaradi predvidenega ohlajanja morja kot posledice izlivanja hladne vode, in na njegove posledice za morski ekosistem Tržaškega zaliva. Izpostavlja tudi nasprotovanje Slovenije navedenemu plinskemu terminalu in se sprašuje, ali so bili načrti zanj pripravljeni v skladu z ustrezno evropsko zakonodajo, na primer s pravili za ocenjevanje vpliva tovrstnih obratov na okolje.

Komisija je v pismu z dne 3. novembra 2008 že odgovorila na iste navedbe vlagatelja peticije. Prav tako se je odzvala na pismo vlagatelja peticije z dne 12. novembra 2007 kot tudi na vprašanje za pisni odgovor P-2006/2700, naslovljeno na Parlament, o načrtovani gradnji navedenih obratov.

V okviru pričujoče peticije Komisija ponovno poudarja naslednje:

Prvič, postopek presoje vplivov na okolje, kakor ga določa spremenjena Direktiva Sveta 85/337/EGS[5], še poteka. Postopek skladno s Konvencijo UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje zajema posvetovanje s Slovenijo. V okviru navedenega postopka naj bi se preučila nevarnost, ki jo tovrstni obrati predstavljajo za javno zdravje in morsko okolje Tržaškega zaliva.

Drugič, glede pisma ministrstva za kulturno dediščino in dejavnosti dežele Furlanije – Julijske krajine z dne 3. julija 2008, na katero se sklicuje vlagatelj peticije, Komisija ugotavlja, da to izraža mnenje oblasti v okviru potekajočega postopka presoje vplivov na okolje. Sklicevanje na Direktivo 2001/42/ES[6] o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje v omenjenem pismu je povezano z njeno uporabo v primeru morebitne prihodnje spremembe regulatornega načrta za pristanišče v Tržaškem zalivu. Vendar pa Komisija ni seznanjena s tem, da bi se italijanske oblasti odločile, da načrt spremenijo.

Na podlagi razpoložljivih informacij Komisija v tem trenutku ne zaznava kršitev okoljske zakonodaje EU.

5. Odgovor Komisije, prejet 24. junija 2010

Peticije 0483/2007, 1147/2008 in 1472/2009

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija spodbuja dvostranski proces med omenjenima državama članicama in na tej stopnji ne namerava izvesti vzporednih preiskav, ker bi lahko ogrozile njeno vlogo pospeševalke.

Glede uporabe člena 13(1) Direktive 96/82/ES[7] (direktiva Seveso) v Tržaški pokrajini je Komisija po izmenjavi mnenj z italijanskimi oblastmi 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1). Odgovori, ki so jih posredovale italijanske oblasti, se trenutno proučujejo. Pri tem je treba poudariti, da postopek za ugotavljanje kršitev v tej fazi ni povezan z načrtovano gradnjo navedenih uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu.

Komisija bo Odbor za peticije obveščala o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi z načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin na omenjeni lokaciji

in o vsakršnih nadaljnjih ukrepih, sprejetih v okviru obstoječega postopka za ugotavljanje kršitev v zvezi z uporabo člena 13(1) direktive Seveso v Tržaški pokrajini.

6. Odgovor Komisije, prejet dne 11. februarja 2011

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija spodbuja dvostranski proces med omenjenima državama članicama in na tej stopnji ne namerava izvesti vzporednih preiskav, ker bi lahko ogrozile njeno vlogo pospeševalke.

Glede uporabe člena 13(1) Direktive 96/82/ES[8] (direktiva Seveso) v Tržaški pokrajini je Komisija po izmenjavi mnenj z italijanskimi oblastmi 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1). Po oceni odgovorov na uradni opomin, ki so jih poslale italijanske oblasti, je Komisija sklenila, da Italiji izda utemeljeno mnenje zaradi kršitve člena 13(1). Odgovori, ki so jih italijanske oblasti poslale na utemeljeno mnenje, so trenutno v postopku ocene.

Pri tem je treba poudariti, da postopek za ugotavljanje kršitev v tej fazi ni povezan z načrtovano gradnjo navedenih uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu. To je posledica dejstva, da se člen 13(1) direktive Seveso uporablja samo za subjekte, ki že obratujejo, medtem ko predlagana uplinjevalnika za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu sploh še nimata soglasja za izvedbo in posledično tudi še nista bila zgrajena.

Komisija bo Odbor za peticije obveščala o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi z načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, ki sta predlagana v Tržaškem zalivu, prav tako pa ga bo obveščala tudi o vseh nadaljnjih korakih, sprejetih v kontekstu obstoječega postopka za ugotavljanje kršitev glede uporabe člena 13(1) direktive Seveso v Tržaški pokrajini.

7. Odgovor Komisije (REV IV), prejet dne 6. septembra 2011

Peticija 0483/2007

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija, ki še naprej spodbuja dvostranski proces med tema dvema državama članicama, je italijanske oblasti prosila za dodatna pojasnila.

V zvezi z uporabo člena 13(1) Direktive 96/82/ES[9] (direktiva Seveso) v Tržaški pokrajini so italijanske oblasti odgovorile na utemeljeno mnenje, ki ga je Komisija izdala oktobra 2010. V odgovorih so italijanske oblasti posredovale natančne informacije o več obratih v Tržaški pokrajini. Komisija te informacije še ocenjuje.

8. Odgovor Komisije (REV V), prejet dne 27. junija 2012

Peticije 0483/2007, 1147/2008 in 1472/2009

Kar zadeva predlagano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, na podlagi informacij, ki so na voljo, še ni bilo izdano soglasje za izvedbo.

Komisija je v začetku leta 2011 italijanske oblasti pozvala, naj ji pošljejo dodatne informacije o postopkih za oceno teh projektov. Komisija je preučila italijanske odgovore in informacije, ki so jih predlagatelji peticij posredovali v vsem tem času, in do sedaj ni našla dokazov o kršitvi zakonodaje EU v zvezi s tema projektoma.

Komisija skrbi za pospeševanje dialoga med italijanskimi in slovenskimi oblastmi v zvezi s tema projektoma, zlasti glede presoj vplivov na okolje zanju. Italijanske oblasti so nedavno potrdile, da zagovarjajo celosten partnerski pristop k energetski strategiji za severni Jadran, ki bo med drugim obravnaval tudi okoljska vprašanja.

V zvezi z uporabo člena 13(1) Direktive 96/82/ES[10] (direktiva Seveso) v Tržaški pokrajini je Komisija dopolnila oceno odgovorov, ki so jih italijanske oblasti podale na utemeljeno mnenje, ki ga je Komisija izdala oktobra 2010 v zvezi s postopkom za ugotavljanje kršitev.

Na podlagi teh odgovorov se je izkazalo, da so italijanske oblasti sprejele ukrepe za izpolnitev določb iz direktive Seveso o zagotavljanju informacij za javnost o varnostnih ukrepih in pravilnem obnašanju ob nesreči. Organizacije, za katere velja člen 13(1) direktive Seveso, so v Tržaški pokrajini v občinah Dolina, Milje in Trst. Italijanske oblasti so Komisijo obvestile o številnih pobudah, sprejetih za zagotavljanje informacij prebivalstvu, ki bi lahko bilo prizadeto v primeru večje nesreče v teh obratih.

Med pobudami so širjenje informacij prek interneta, javna srečanja, na katerih se predstavljajo informacije o subjektih, ki spadajo v direktivo Seveso, in obnašanju v primeru nesreče, ter pošiljanje pisem družinam in tovarnam, ki bi jih morebitna nesreča zadevala.

Posledično se je Komisija 27. februarja 2012 odločila, da postopek za ugotavljanje kršitev zaključi.

Dodati je treba, da so bile pred nedavnim Komisiji poslane nove informacije o morebitni nepravilni uporabi členov 8 in 11 direktive Seveso v Tržaški pokrajini. Natančneje se prejete informacije nanašajo na morebitne kršitve določb direktive o verižnem učinku (glede določanja organizacij ali skupin organizacij, za katere obstajata večja verjetnost in možnost nastanka večjih nesreč ali možnost hujših posledic večjih nesreč zaradi lokacije in bližine takšnih organizacij ter njihovih zalog nevarnih snovi) ter zahteve iz člena 11(4) direktive, da se načrti ukrepov zunaj organizacije preizkusijo.

Zato je Komisija od italijanskih oblasti zahtevala pojasnila o tem vprašanju. Odgovor je prejela maja in se sedaj ocenjuje.


[1] Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z direktivama 97/11/ES in 2003/35/ES.

[2] Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje.

[3] Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 in Direktivo 2003/105/ES.

[4] Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 in Direktivo 2003/105/ES.

[5] UL L 175, 5.7.1985; UL L 73, 14.3.1997; UL L 156, 25.6.2003.

[6] UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

[7] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

[8] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

[9] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

[10] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

 

clip_image002[4]

PARLAMENTO EUROPEO

2009 – 2014

<Commission>{PETI}Commissione per le petizioni</Commission>

<Date>{27/06/2012}27.6.2012</Date>

<TitreType>COMUNICAZIONE AI MEMBRI</TitreType>

Oggetto: <TITRE>Petizione 483/2007, presentata da Roberto Giurastante, cittadino italiano, per conto dell’associazione "Amici della terra" sulle violazioni della normativa ambientale comunitaria sulla procedura di VIA e sugli impianti industriali pericolosi (direttiva Seveso)

Petizione <NPET>1147/2008</NPET>, presentata da Roberto Giurastante, cittadino italiano, a nome di "Greenaction Transnational", sulla possibile costruzione di un impianto di rigassificazione nei pressi di Trieste (Italia)

Petizione <NPET>1472/2009</NPET>, presentata da Bernard Vojko, cittadino sloveno, a nome di "Alpe Adria Green", sulla prevista costruzione di un terminale per gas nei pressi di Trieste (Italia)</TITRE>

1. Sintesi della petizione 483/2007

Il firmatario denuncia la progettata costruzione di due impianti di rigassificazione nel Golfo di Trieste, di cui uno sulla terraferma in zona industriale, l’altro su una piattaforma galleggiante, entrambi pericolosi per il rischio alla salute e all’incolumità degli abitanti nonché per i danni all’ambiente. In particolare deplora le carenze della procedura di VIA, senza adeguata informazione dei cittadini, l’assenza di previa valutazione strategica sui gasdotti, la violazione di norme di sicurezza degli impianti industriali e a rischio d’incidente rilevante (Seveso), l’inquinamento marino anche transfrontaliero, la sottovalutazione del rischio geologico, nonché di attentati e le perturbazioni del traffico marittimo internazionale. La Slovenia, coinvolta nei progetti, avrebbe correttamente avviato la procedura di VIA e il suo ministero dell’Ambiente avrebbe espresso parere negativo.

Sintesi della petizione 1147/2008

<TEXTE>Il firmatario si riferisce ai progetti delle autorità per la costruzione di un impianto di rigassificazione nei pressi di Trieste, sul confine con la Slovenia. Rileva i pericoli di una simile installazione per la salute pubblica e l’ambiente, in particolare a causa del raffreddamento anticipato del mare dovuto agli scarichi di acqua fredda e delle relative conseguenze per l’ecosistema marino nel Golfo di Trieste. Richiama inoltre l’attenzione sulle obiezioni espresse dalla vicina Slovenia. Il firmatario si chiede se i piani siano stati preparati nel rispetto della relativa legislazione europea, ad esempio le norme sulla valutazione dell’impatto ambientale di simili impianti.

</TEXTE>

Sintesi della petizione 1472/2009

<TEXTE>Il firmatario si oppone alla costruzione di un terminale per gas nel Golfo di Muggia, nella zona di frontiera tra Trieste e la Slovenia e sostiene che nell’area identificata per la costruzione di detto terminale sono già presenti diversi stabilimenti industriali pericolosi; egli riferisce che il sito sul quale dovrebbe sorgere l’impianto si trova in prossimità di un territorio a forte densità di popolazione vicino alla frontiera tra Italia e Slovenia. Secondo il firmatario, le autorità slovene si sono dichiarate contrarie alla realizzazione del terminale. Egli esprime inoltre una serie di riserve in merito al modo in cui le autorità italiane hanno gestito la pianificazione dell’opera e contesta, in particolare, la validità delle valutazioni dell’impatto ambientale, sostenendo che i residenti non sono consultati, che le relazioni e le prove scientifiche sono erronee e/o lacunose e che possono verificarsi distorsioni della concorrenza. Egli ritiene che, nell’ambito del progetto, siano state violate numerose direttive europee e chiede pertanto che le istituzioni europee avviino un’indagine al riguardo.</TEXTE>

2. Ricevibilità

483/2007: Dichiarata ricevibile il 20 settembre 2007. La Commissione è stata invitata a fornire informazioni (articolo 192, paragrafo 4, del regolamento).

1147/2008: Dichiarata ricevibile il 5 febbraio 2009. La Commissione è stata invitata a fornire informazioni (articolo 192, paragrafo 4, del regolamento).

1472/2009: Dichiarata ricevibile il 22 gennaio 2010. La Commissione è stata invitata a fornire informazioni (articolo 202, paragrafo 6, del regolamento).

3. Risposta della Commissione, ricevuta il 7 marzo 2008

Petizione 483/2007

"Il firmatario fa riferimento ai proposti progetti di costruzione di due impianti di rigassificazione di GNL (gas naturale liquefatto) nel Golfo di Trieste, in prossimità del confine con la Slovenia, sostenendo che le autorità italiane avrebbero in tal modo violato una serie di direttive europee, come la direttiva 85/337/CEE[1] modificata dalla direttiva 2001/42/CE (direttiva VAS)[2] e la direttiva 96/82/CE (direttiva Seveso)[3] come successivamente modificata.

In particolare, il firmatario contesta la mancanza di un piano energetico e di una sua valutazione conformemente alla direttiva VAS, lamentando il fatto che le consultazioni transfrontaliere previste dalla direttiva VIA non siano state correttamente condotte. Infine, negli allegati alla petizione, il firmatario presenta vari documenti relativi all’applicazione della direttiva Seveso nella provincia di Trieste.

La petizione era stata inviata anche direttamente alla Commissione, che il 12 settembre 2007 ha risposto al firmatario esponendo la propria valutazione delle questioni sollevate.

In merito ai due progetti di costruzione degli impianti di rigassificazione di GNL, la Commissione aveva già chiesto alle autorità italiane informazioni sull’applicazione delle disposizioni sulle consultazioni transfrontaliere contenute nella direttiva VIA, ottenendo conferma che tali consultazioni con la Slovenia erano state avviate nell’ambito dell’iter previsto dalla direttiva VIA. Nel quadro delle procedure di consultazione transfrontaliera sono stati inoltre forniti alle autorità slovene i documenti prodotti dalle autorità italiane in relazione al rischio di incidenti associati ai progetti. Dalle informazioni disponibili risulta che le procedure di autorizzazione dei progetti sono tuttora in corso e allo stato attuale non vi sono motivi per ritenere che le disposizioni pertinenti di diritto comunitario non saranno correttamente rispettate. Per quanto riguarda la direttiva 2001/42/CE, essa si applica a determinati piani e programmi, compresi i piani energetici, prima della loro adozione. La direttiva VAS non obbliga però gli Stati membri a redigere detti piani, per cui a tale riguardo non è possibile ravvisare una violazione del diritto comunitario.

Tuttavia, gli allegati alla petizione sollevano dubbi in merito alla corretta applicazione, nella provincia di Trieste, del disposto dell’articolo 13, paragrafo 1, della direttiva Seveso, a norma del quale ‘Gli Stati membri provvedono affinché le informazioni sulle misure di sicurezza da adottare e sulle norme di comportamento da osservare in caso di incidente siano fornite d’ufficio, regolarmente e nella forma più idonea, a ogni persona e a ogni struttura frequentata dal pubblico (quali scuole e ospedali) che possono essere colpite da un incidente rilevante verificatosi in uno degli stabilimenti di cui all’articolo 9.’

Nel corso di una ‘riunione pacchetto’ tenutasi a Roma il 28 gennaio 2008 sono stati chiesti alle autorità italiane chiarimenti sull’applicazione delle richiamate disposizioni della direttiva Seveso. Le autorità italiane si sono impegnate a inviare alla Commissione una risposta entro un mese.

La Commissione terrà informata la commissione per le petizioni sull’esito della propria valutazione delle informazioni che le autorità italiane dovranno trasmettere."

4. Risposta della Commissione, ricevuta il 24 aprile 2009

Petizione 483/2007

"Le autorità italiane hanno risposto alla richiesta di informazioni della Commissione con lettera del 28 febbraio 2008.

A seguito di una valutazione delle informazioni ivi contenute, il 19 marzo 2009 la Commissione ha deciso di inviare una lettera di messa in mora all’Italia per violazione dell’articolo 13, paragrafo 1, della direttiva 96/82/CE[4], quale modificata (la direttiva Seveso).

Petizione 1147/2008.

Il firmatario si riferisce ai progetti delle autorità relativi alla costruzione di un impianto di rigassificazione nei pressi di Trieste, sul confine con la Slovenia. Rileva i pericoli di una simile installazione per la salute pubblica e l’ambiente, in particolare a causa del raffreddamento anticipato del mare dovuto agli scarichi di acqua fredda e delle relative conseguenze per l’ecosistema marino nel Golfo di Trieste. Richiama inoltre l’attenzione sulle obiezioni espresse dalla vicina Slovenia. Il firmatario si chiede se i piani siano stati preparati nel rispetto della relativa legislazione europea, ad esempio delle norme sulla valutazione dell’impatto ambientale di simili impianti.

La Commissione ha risposto con lettera del 3 novembre 2008 esattamente alle stesse informazioni fornite dal firmatario. Ha anche risposto a una precedente lettera del firmatario del 12 novembre 2007, nonché a un’interrogazione scritta del Parlamento, P-2006/2700, sugli impianti proposti.

Nel contesto della presente petizione, la Commissione desidera ribadire i due punti seguenti.

In primo luogo, la procedura per la valutazione dell’impatto ambientale (VIA), di cui alla direttiva 85/337/CEE[5], modificata, è ancora in fase di realizzazione. Questa procedura prevede consultazioni con la Slovenia in base alla convenzione UNECE di Espoo del 1991 sulla valutazione dell’impatto ambientale in un contesto transfrontaliero. La VIA dovrebbe riguardare anche i pericoli di tali impianti per la salute pubblica e l’ambiente marino nel Golfo di Trieste.

In secondo luogo, in relazione alla lettera dell’assessorato ai Beni e alle attività culturali della regione Friuli Venezia Giulia del 3 luglio 2008, richiamata dal firmatario, la Commissione osserva che si tratta di un parere di un’autorità espresso nell’ambito dell’attuale procedura VIA. Il riferimento, in quella lettera, alla direttiva 2001/42/CE[6] sulla valutazione ambientale strategica (VAS) riguarda la sua applicazione a un’eventuale futura modifica del piano regolatore portuale del Golfo di Trieste. Tuttavia, la Commissione non sa se le autorità italiane abbiano adottato una decisione per modificare questo piano.

Sulla base delle informazioni fornite, allo stato attuale la Commissione non è in grado di individuare alcuna violazione della normativa CE in materia ambientale."

5. Risposta della Commissione, ricevuta il 24 giugno 2010

Petizioni 483/2007, 1147/2008 e 1472/2009

"Per quanto concerne la proposta costruzione di due impianti di rigassificazione di GNL nel Golfo di Trieste, le informazioni disponibili sembrano indicare che i progetti in questione non sono stati ancora autorizzati e che le consultazioni tra l’Italia e la Slovenia nell’ambito delle relative procedure VIA sono tuttora in corso. La Commissione sta attualmente agevolando l’espletamento di una procedura bilaterale fra i due Stati membri interessati e in questa fase non intende svolgere indagini parallele che potrebbero pregiudicare il suo ruolo di facilitazione.

Per quanto riguarda l’applicazione dell’articolo 13, paragrafo 1, della direttiva Seveso, 96/82/CE[7], nella provincia di Trieste, il 19 marzo 2009 la Commissione ha deciso, in seguito ad uno scambio di informazioni con le autorità italiane sulla questione, di indirizzare all’Italia una lettera di messa in mora per violazione dell’articolo 13, paragrafo 1. Attualmente si stanno esaminando le risposte inviate dalle autorità italiane. Va rilevato che questa procedura di infrazione non riguarda, allo stato attuale, la proposta costruzione dei due impianti di rigassificazione di GNL nel Golfo di Trieste.

La Commissione terrà informata la commissione per le petizioni sugli sviluppi della situazione per quanto concerne i due impianti di rigassificazione di GNL da costruire nel Golfo di Trieste.

Essa informerà altresì la commissione per le petizioni di ogni ulteriore misura decisa nell’ambito dell’attuale procedura di infrazione concernente l’applicazione dell’articolo 13, paragrafo 1, della direttiva Seveso nella provincia di Trieste."

6. Risposta della Commissione, ricevuta l’11 febbraio 2011

"Per quanto concerne la proposta costruzione di due impianti di rigassificazione di GNL nel Golfo di Trieste, le informazioni disponibili sembrano indicare che i progetti in questione non sono stati ancora autorizzati e che le consultazioni tra l’Italia e la Slovenia nell’ambito delle relative procedure VIA sono tuttora in corso. La Commissione sta attualmente agevolando l’espletamento di una procedura bilaterale fra i due Stati membri interessati e in questa fase non intende svolgere indagini parallele che potrebbero pregiudicare il suo ruolo di facilitazione.

Per quanto riguarda l’applicazione dell’articolo 13, paragrafo 1, della direttiva Seveso, 96/82/CE[8], nella provincia di Trieste, il 19 marzo 2009 la Commissione ha deciso, in seguito ad uno scambio di informazioni con le autorità italiane sulla questione, di indirizzare all’Italia una lettera di messa in mora per violazione dell’articolo 13, paragrafo 1. A seguito della valutazione delle risposte fornite dalle autorità italiane alla lettera di messa in mora, la Commissione ha deciso di formulare un parere motivato nei confronti dell’Italia per violazione dell’articolo 13, paragrafo 1. Le risposte inviate dalle autorità italiane al riguardo sono al momento in fase di disamina.

Va rilevato che questa procedura di infrazione non riguarda, allo stato attuale, la proposta costruzione dei due impianti di rigassificazione di GNL nel Golfo di Trieste. Ciò è dovuto al fatto che l’articolo 13, paragrafo 1, della direttiva Seveso si applica soltanto alle strutture che sono già in funzione, mentre i due impianti proposti di rigassificazione di GNL nel golfo di Trieste non hanno ottenuto alcuna autorizzazione e, di conseguenza, non sono stati costruiti.

La Commissione terrà informata la commissione per le petizioni in merito agli sviluppi della situazione concernente la proposta realizzazione di impianti di rigassificazione di GNL nel Golfo di Trieste e comunicherà inoltre alla commissione ogni ulteriore passo deciso nel contesto dell’attuale procedura d’infrazione relativa all’applicazione dell’articolo 13, paragrafo 1, della direttiva Seveso nella provincia di Trieste."

7. Risposta della Commissione (REV IV), ricevuta il 6 settembre 2011

Petizione 483/2007

"Per quanto concerne la proposta costruzione di due impianti di rigassificazione di GNL nel Golfo di Trieste, le informazioni disponibili sembrano indicare che i progetti in questione non sono stati ancora autorizzati e che le consultazioni tra l’Italia e la Slovenia nell’ambito delle relative procedure VIA sono tuttora in corso. La Commissione continua ad agevolare l’espletamento di una procedura bilaterale fra i due Stati membri interessati e ha chiesto alle autorità italiane di fornire ulteriori chiarimenti.

Per quanto riguarda l’applicazione dell’articolo 13, paragrafo 1, della direttiva Seveso, 96/82/CE[9], le autorità italiane hanno risposto al parere motivato emesso dalla Commissione nell’ottobre 2010 fornendo informazioni dettagliate su diversi impianti situati nella provincia di Trieste. La Commissione sta tuttora valutando tali informazioni."

8. Risposta della Commissione (REV V), ricevuta il 27 giugno 2012

Petizioni 483/2007, 1147/2008 e 1472/2009

"Per quanto riguarda la realizzazione degli impianti proposti di rigassificazione di gas naturale liquefatto (GNL) nel Golfo di Trieste, in base alle informazioni disponibili, non è stata ancora concessa alcuna autorizzazione.

All’inizio del 2011, la Commissione ha chiesto alle autorità italiane di inviare ulteriori informazioni in merito alle procedure di valutazione seguite per tali progetti. La Commissione ha esaminato le risposte italiane, nonché le informazioni fornite nel corso del tempo dai firmatari, e finora non ha ravvisato alcuna violazione del diritto dell’UE relativamente a tali progetti.

La Commissione ha agevolato il dialogo tra le autorità italiane e slovene in merito a tali progetti e, in particolare, alla relativa valutazione ambientale. Le autorità italiane hanno recentemente confermato di essere a favore di un approccio globale di partenariato relativamente alla strategia energetica nell’Adriatico settentrionale, che risponda tra le altre cose alle preoccupazioni di tipo ambientale.

Per quanto riguarda l’applicazione dell’articolo 13, paragrafo 1, della direttiva Seveso, 96/82/CE[10] nella provincia di Trieste, la Commissione ha finito di esaminare le risposte fornite dalle autorità italiane al parere motivato emesso dalla Commissione nell’ottobre 2010 nell’ambito del relativo caso di infrazione.

Sulla base di tali risposte, emerge che le autorità italiane hanno adottato misure conformi alle disposizioni della direttiva Seveso in merito all’informazione pubblica sulle misure di sicurezza e al comportamento richiesto in caso di incidente. Gli impianti a cui si applica l’articolo 13, paragrafo 1, della direttiva Seveso sono situati nella provincia di Trieste, nei comuni di San Dorligo della Valle, Muggia e Trieste. Le autorità italiane hanno informato la Commissione di una serie di iniziative adottate per garantire l’informazione della popolazione che potrebbe nutrire preoccupazioni in caso si verifichino gravi incidenti all’interno di tali stabilimenti.

Tali iniziative comprendono: la diffusione di informazioni attraverso Internet, incontri pubblici in cui si forniscono informazioni sugli stabilimenti interessati dalla direttiva Seveso e sul comportamento da adottare in caso di incidente, e l’invio di lettere direttamente indirizzate alle famiglie e aziende potenzialmente coinvolte.

Di conseguenza, il 27 febbraio 2012, la Commissione ha deciso di archiviare la procedura di infrazione.

Si deve aggiungere che recentemente sono state inviate nuove informazioni alla Commissione relative alla potenziale errata applicazione degli articoli 8 e 11 della direttiva Seveso nella provincia di Trieste. Nello specifico, le informazioni ricevute riguardano le possibili violazioni delle disposizioni della direttiva relative all’"effetto domino" (che riguarda gli stabilimenti o gruppi di stabilimenti in cui la probabilità e possibilità o conseguenze di un grave incidente sono maggiori a causa dell’ubicazione e prossimità di tali stabilimenti e della presenza di sostanze pericolose) e l’obbligo, stabilito nell’articolo 11, paragrafo 4, della direttiva di sperimentare piani di emergenza esterni.

Di conseguenza, la Commissione ha contattato le autorità italiane chiedendo chiarimenti in merito e la relativa risposta, ricevuta a maggio, è in fase di valutazione."


[1] Direttiva 85/337/CEE del Consiglio, del 27 giugno 1985, concernente la valutazione dell’impatto ambientale di determinati progetti pubblici e privati, modificata dalle direttive 97/11/CE e 2003/35/CE.

[2] Direttiva 2001/42/CE del Parlamento europeo e del Consiglio, del 27 giugno 2001, concernente la valutazione degli effetti di determinati piani e programmi sull’ambiente.

[3] Direttiva 96/82/CE del Consiglio, del 9 dicembre 1996, sul controllo dei pericoli di incidenti rilevanti connessi con determinate sostanze pericolose, così come modificata dal regolamento (CE) n. 1882/2003 e dalla direttiva 2003/105/CE.

[4] Direttiva 96/82/CE del Consiglio, del 9 dicembre 1996, sul controllo dei pericoli di incidenti rilevanti connessi con determinate sostanze pericolose, così come modificata dal regolamento (CE) n. 1882/2003 e dalla direttiva 2003/105/CE.

[5] GU L 175 del 5.7.1985, GU L 73 del 14.3.1997, GU L 156 del 25.6.2003.

[6] GU L 197 del 21.7.2001, pag. 30.

[7] GU L 10 del 14.1.1997, pagg. 13-33.

[8] GU L 10 del 14.1.1997, pagg. 13-33.

[9] GU L 10 del 14.1.1997, pagg. 13-33.

[10] GU L 10 del 14.1.1997, pagg. 13-33.

  • Share/Bookmark

DOPIS EU KOMISIJI IN NJEN ODGOVOR V ZVEZI Z PLINOVODOM ZA PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE

 

clip_image002[6]

Alpe Adria Green

Cesta Franceta Prešerna 26

4270 Jesenice

Jesenice, 04.09.2012

EVROPSKA KOMISIJA

Zadeva: Plinski terminal Žavlje (uplinjevalnik), ki ga predlaga Gas Natural v Žavljah v Tržaški občini in plinovod do državnega plinskega omrežja, ki ga predlaga družba SNAM.

Alpe Adria Green posreduje naslednje pritožbe v zvezi z Plinskim terminalom Žavlje:

ODSOTNOST PREDLOŽITVE OCENE V.A.S. OB VARIANTAH P.R.P. IN P.R.G.C. V TRSTU

Glede na dejstvo, da je bil projekt uplinjevalnika predlagan s spremembo načrta za Luko (PRP) in Splošnega občinskega urbanističnega načrta (PRGC), ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES opozarjamo, da je za istega nujno potrebno predložiti tudi strateško oceno okolja (VAS).

V resnici je projekt že bil predmet presoje vpliva na okolje (VIA) v skladu z Direktivo 85/337/EGS (glej Prilogo I, točka 1, z izrecnim sklicevanjem na 4.člen, 1.odstavek).

Ista Direktiva 2001/42/ES (3.člen, 2.odstavek, točka a) zahteva, da morajo vsi načrti in programi v zvezi z izvedbo projektov, naštetih v Prilogi I Direktive 85/337/EGS, biti predmet okoljske presoje.

Zato bi morali predlagani varianti PRP in PRGC v Trstu biti predmet okoljske presoje, zlasti glede na dejstvo, da se je podaljšani rok za oprostitev dokončno iztekel 21/07/06 skladu z 13.členom, 3. odstavka iste Direktive 2001/42/ES.

Čeprav je Direktiva 2001/42/ES zavezovala Italijo, da VAS opravi, se Italija tega načela ni držala, v nasprotju z določbami Skupnosti.

V podkrepitev, da je VAS nujna, prilagamo stran tržaškega časopisa Il Piccolo di Trieste 07/24/12 (DOK. 1), kjer je italijanski minister Corrado Clini izjavil: "Il principale punto debole procedurale è comunque che avremmo dovuto, come paese, affrontare la Valutazione strategica per situare i rigassificatori. E del resto cosa prevista dalle norme Ue (“Največja slabost pri postopkih je bila, da nismo obravnali strateškega ocenjevanja pri izgradnji terminalov. Poleg tega to predvidevajo pravila EU”).

“BISTVENA SPREMEMBA NAČRTA PREDLAGANEGA UPLINJEVALNIKA IN ODSOTNOST OBVESTILA REPUBLIKI SLOVENIJI”

V teku leta 2012 je Gas Natural predstavil nove načrte v zvezi s predlaganim uplinjevalnikom, o katerih Avtonomna Dežela Furlanija Julijska meni, da vsebujejo bistvene spremembe prvotnega načrta.

Zaradi tega razloga je italijansko Ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti dne 18.5.12 sporočilo, da “obstajajo elementi, ki utemeljujejo prepričanje o potrebi nove in globalne presoje vseh predlaganih gradenj”.

Deželno nadzorništvo Furlanije Julijske krajine za arhitekturne in okoljske dobrine, periferni organ Ministrstva za kulturne dobrine in dejavnosti, z izjavo od 20.07.12, trdi, da tudi zadnja poročila, ki jih je predstavil Gas natural, ne spoštujejo predpisov italijanskega VIA iz leta 2009, in da je samo Nadzorništvo že izrazilo štiri negativna mnenja o načrtu in poudarilo, da je treba projekt spet preučiti.

Potrebna je ponovna evalvacija čezmejnega vpliva na okolje in informiranje Republike Slovenije in njenih državljanov.

Kljub obvezi Italije, da obvesti Republiko Slovenijo in njene državljane, ni bilo v tem smislu storjenega nič in to krši Direktivo 85/337/EGS in odločbo Sveta Evrope 2005/337/SE.

ODSOTNOST OCENE V.I.A. PRI OBRATU ZA PONOVNO UPLINJEVANJE IN PODVODNA POVEZAVA Z DRŽAVNIM PLINSKIM OMREŽJEM

Sklicujoč na direktivo 85/337/EGS in pravosodno prakso Sodišča Evropske Unije o tem, je znano, da ni mogoča ločena presoja okoljskega vpliva (V.I.A.) večjega števila obratov, ki vršijo eno in isto dejavnost. Isto sodišče je nameč določilo da “je nujno ob koncu spomniti sodnika, ki se ukvarja s primerom, da razdrobitev projekta ne sme biti razlog za izigranje cilja predpisov in, da se zaradi neupoštevanja skupnega učinka se ne sme dogoditi izognitev obveznosti presoje, če lahko projekt, upoštevan kot celota, močno vpliva na okolje v smislu 2.člena, Št.1 direktive 85/337”.

Kar zadeva obveznosti Evropske direktive 85/337/EGS, da se presodi projekt v njegovi celoti (upinjevalnik in plinovodska povezava s kopnim), brez razdrobitve obrata na več delov, kot se je delalo do sedaj, opozarjamo na razsodbo Evropskega sodišča z dne 28.02.2008 in v pravdi C-2/07, kjer se v podobnem slučaju uvaja princip, ki ga je treba uporabljati za vse vrste del, ki potrebujejo presojo okoljskega vpliva (VIA): torej uplinjevalnik in plinovodska povezava potrebujeta skupno presojo, brez možnosti ločene obravnave.

Presojo okoljskega vpliva omenjenega uplinjevalnika so opravili, ne da bi upoštevali posledice, ki bi jih imel skupaj s plinovodom družbe SNAM, ki služi povezavi z državnim omrežjem.

O tem je pisalo tudi Nadzorništvo za okolje Furlanije Julijske krajine Ministrstvu za kulturne dobrine in dejavnosti v dopisu z dne 03.07.08, prot.št.6573/11.6, v katerem je ugotavljalo, da za LNG terminala in plinovod “obstajata dva ločena postopka, v nasprotju z zakonodajo Skupnosti, ki predvideva eno samo skupno presojo vpliva na okolje (VIA)”.

Z dopisom z dne 02/07/09 ref. n. 5082/11.6 je Nadzorništvo za okolje Furlanije Julijske krajine zopet pisalo Ministrstvu za kulturne dobrine in dejavnosti ter ponovno opozorilo na problem v zvezi s projektom plinovoda: "Glede na to, da mora vsaka ocena o izgradnji plinovoda upoštevati projekt v celoti, torej vključno z oceno obrata za ponovno uplinjanje, kateremu plinovod služi, naj se to stori v skladu s temeljnim načelom, da se oceni vpliv na okolje obratov, ki delujejo kot celota. V podporo svoji tezi, je Ministrstvo za okolje in zaščito teritorija in morja (MATMM)- ko se je še imenovalo Ministrstvo za okolje- trdilo, da zakonodaja določa, da tako obrati za ponovno uplinjevanje, kot tisti, ki smo ji zgoraj obravnali, vključno z morskimi strukturami in onimi za skladiščenje, potrebujejo skupno presojo vpliva na okolje (VIA) (glej zapisnik z datumom 10. oktobra 2005-prvo zasedanje Konference storitev za terminal za ponovno uplinjanje terminala GNL Žavlje").

Z dopisom z dne 20.07.2012 ref. n. 5937/11.6 je Ministrstvo za kulturo, Oddelek za arhitekturo in krajino, Furlanije Julijske Krajine na Ministrstvo za kulturo v Rimu, Avtonomno Pokrajino Furlanijo Julijsko krajino v Trstu in Pokrajinski direkciji za kulturo in krajino v Trstu, poslalo pismo v katerem se ne strinja z »Enotnim dovoljenjem za gradnjo in obratovanje plinskega terminala v tržaškem zalivu ( doc.2)

Na vse zgoraj navedeno v AAG smatramo, da so kršeni naslednji parametri:

VARNOST

1. Nikoli ni bila odobrena študija o "domino efektu ", kot to predvideva 12. člen zakonske uredbe št. 334/99 in je vezana na Direktivo 96/82/ES, v zvezi z možnimi velikimi industrijskimi nesrečami, posebno glede nevarnih obratov v Tržaški pokrajini, in morebitno škodo tudi v Republiki Sloveniji.

V Generalnem direktoratu za okolje pri Evropski komisiji so s tem v zvezi odprli posebno mapo.

2. Zakonodajni dekret 334/99 člen 23, določa, da imajo zainteresirani prebivalci možnost, da izrazijo svoje mnenje v primeru namestitve novih naprav, pri katerih obstaja tveganje za varnost in pri realizaciji novih naselij in infrastruktur okrog že obstoječih obratov.

Dne 17.10.05 je z dopisom prot. št. DSA-2005-0025861 Dr. Giuseppe Lo Presti z Ministrstva za okolje sporočal Ministrstvu za produktivne dejavnosti v zvezi z uplinjevalnikom, ki ga predlaga Gas Natural, da “v primeru izdelave projekta za nov obrat podvržen členu 8 Zakonodajnega odloka 334/99, v skladu z direktivo 96/82/ES in v skladu s členom 23 odloka, bodo prebivalci odmočja imeli vsekakor pravico, da izrazijo svoje mnenje, ki bo lahko izraženo v sklopu postopka izdelave urbanističnega instrumenta ali pa postopka evalvacije učinkov na okolje.

Prebivalcev niso vprašali za mnenje, kot to predvideva 8.člen Državnega Odloka 334/99. Sam Gs Natural je obenem 2.05.07 sporočil Ministrstvu za okolje in za zaščito teritorija in morja, da dokument, ki zadeva varnost, in ki ni bil nikoli odobren, ni predviden v sklopu dokumentacije, ki zadeva postopek VIA.

Podjetje je naknadno pripravilo nadaljnjo študijo v skladu s Državnim odlokom 334/99, D.O. 152/06 in s Direktivo 96/82/CE, ki ni bila nikoli objavljena in o kateri državljani niso mogli nikoli zraziti svojega mnenja. Omenjene dokumentacije niso nikoli posredovali Republiki Sloveniji.

3.1. Študija, ki je bila pripravljena za Pentagon leta 1982, zatrjuje da verjetno, če se 9% tovora UZP-ja iz kontajnerja izlije v morje, bi se spremenil v oblak in bi se porazgubljal na vodni gladini, dokler bi se srečal z virom vžiga. Tak oblak bi se lahko v desetih/dvajsetih minutah s pomočjo vetra razvlekel na tri morske milje; v zadnji fazi bi dosegel tudi razdaljo od šestih do dvanajstih milj. Kot ognjena krogla bi lahko zažgal vse, kar bi dosegel in njegova vročina bi lahko povzročila prebivalstvu opekline 3.stopnje ter povzročila požare v razdalji od ene do dveh milj od oblaka. Ognjena krogla UZP-ja, ki bi se razširila v mestu, bi lahko povzročila izredno število požarov in eksplozij na obširnem območu. Trenutno in v bližnji prihodnosti “ne obstaja način kljubovanja velikemu požaru UZP-ja”.

3.2. Kot smo že podčrtali, tudi ISPRA (Visoki Zavod za Obrambo in Raziskovanje Okolja) v mnenju 12/2/2009 pravi: “prav tako je jasno, da bi v slučaju nesreče, ki bi zadevala tanker za nafto in tanker za UZP, prišlo do katastrofalnih posledic”.

ONESNAŽEVANJE TAL IN MORSKEGA DNA

1.1. V zapisu Občine Trst, ki je bil naslovljen na Enotno Okrožno Sodišče, in je sledil nalogu, ki ga je dobil tržaški Pretor Dr. P.V.R., beremo: “V delu morja, ki se nahaja ob Miljah- v severo-vzhodnem delu- v industrijski coni (na zemljiščih, ki mejijo na inštalacije ESSO-ja), je obrežje posuto z vsakovrstnimi odpadki in trdnimi mestnimi in industrijskimi odplakami, tako da morski tok posrka vse onesnažujoče snovi in tako da je ta del morja postal “mrtvo morje” brez rastlinja in živalstva zaradi uničevanja, ki ga tu opravljajo neznanci, predvsem pa zaradi kontaminacije morja z odplakami, ki vsebujejo visoko stopnjo onesnaženosti, ki izvira iz kemijskih proizvodov, baktericidov, olij itd, ki so pomešani z odpadki. Na omenjenem območju – ki ni zaprto za mimoidoče- odlagajo, zdi se že od leta 1981, pepel upepljevalnika mestnih trdnih odpadkov, čigar naprave se nahajajo na hribu Pantalejmunu”.

1.2. V zvezi z valom blata, ki se je izlil v morje, v zapisu 19.05.81 “Bernacchia ESSO Skladišče Trst Sv.Sobota” lahko beremo sledeče: »Kljub našim ustnim svarilom se nadaljuje odlaganje pepela občinskega upepeljevalnika na območje, ki je naša last…opozarjamo naj se takemu postopanju naredi vendar konec in vabimo odgovorne k nujnemu odvozu pepela, ki je bil odložen v jarke ostankov bitumna in ki zaradi te obtežitve prekipevajo in okužujejo bližnje površine, ki se nahajajo v neposredni bližini morja…odklanjamo katero koli odgovornost za bodoče onesnaževanje morja«.

1.3. Na omenjeni površini je v načrtu gradnja uplinjevalnika

2.V zvezi z onesnaženjem Miljskega kanala in Tržaškega zaliva se spominjamo, da je bil v tržaškem krajevnem dnevniku Il Piccolo dne 22.03.03 objavljen članek z naslovom: »Tempirana bomba na dnu zaliva«. Nadnaslov se je glasil: »Vznemirjujoče stanje podobalnih usedlin, ki je bilo včeraj opisano na četrtem simpoziju Srečanja o analitično okoljski kemiji na Tržaški Univerzi«. V članku beremo: »Težke kovine kot baker, svinec, cink, mineralna olja, rakotvorni policiklični ogljikovodiki in še drugo: Na prvi pogled bi se to zdela vsebina odlagališča za posebne odpadke, v resnici pa so to usedline, ki se nahajajo pod obalo celotne Tržaške pokrajine, in predvsem na dnu Miljskega Kanala… Vznemirjujoče stanje, ki so ga opisali včeraj na zgoraj omenjenem simpoziju: «Okoljska kakovost Tržaškega zaliva: današnje stanje in vprašanja za bodočnost«, to je bila tema simpozija, ki ga je vodil Profesor Edoardo Reisenhofer. .. Miljski kanal v delu ob Žavljah: »V tistem delu območja poteka že več desetletij izlivanje; obenem je to področje zelo gosto naseljeno. Naše analize razkrivajo, da v vsem Severnem Jadranu- poudarja Prof. Reisenhofer- nimamo tako visoke stopnje onesnaženosti, niti v delti reke Pad. V določenih točkah so sestavine usedlin podobne tistim v kanalizaciji«…Paola Del Negro, ki je zaposlena v Laboratoriju za morsko biologijo: Po njenem poročilu, pred katerim je imel splošno uvodno besedo Dr.Gianpiero Adami, profesor analitične kemije, je posegel Dr.Stefano Covelli, profesor na Oddelku za geološko okoljske in morske znanosti na Tržaški univerzi, ki je dejansko potrdil močno prisotnost razstopljenega živega srebra v vodah Tržaškega Zaliva”.

3. Po vpogledu elaboratov, ki jih je predstavila SNAM v zvezi s povezavo plinovoda predlaganega uplinjevalnika z državnim plinskim omrežjem, je razvidno, da ob prisotnosti vetrov burje in jugozahodnika, tokovi, ki prihajajo iz Miljskega Kanala in iz Tržaškega Zaliva, potujejo proti obali Republike Slovenije.

4. Taki morski tokovi naj bi torej s sabo odnašali onesnaženi material, ki bi se tako znašel na ribolovnem območju Republike Slovenije s posledično škodo na ribolov zaradi koncentracije onesnaženja s kadmijem, kromom, železom, manganom, niklem, svincem, vanadijem, cinkom in živim srebrom.

ONESNAŽEVANJE OZRAČJA

Med postopke kršitev, ki jih je sprožila Evropska unija proti Italiji v skladu s členi 258 in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije, spada postopek št. 2008/2194 (kakovost zraka: koncentracija delcev PM10 v zraku okolja), ki se nanaša na izvajanje Direktive 2008/50/ES, po kateri je razvidna prekoračitev meje PM10 tudi na tržaškem ozemlju. To onesnaženje močno presega mejo in zadeva zato tudi Republiko Slovenijo ter povzroča škodo in kronične bolezni tudi pri otrocih.

Evropska komisija je obenem z lastno določbo 06.07.12, ki jo je podpisal slovenski komisar Janez Potočnik, že sporočila Italiji zavrnitev, ki izhaja iz Direktive 2008/50/ES, prošnje za podaljšanje termina, ki je bil določen za dosego mejne vrednosti za dušikov dioksid tudi na tržaškem ozemlju in ki povzroča onesnaževanje tudi v Republiki Sloveniji.

Direktiva 2008/50/CE v členu 25 (čezmejno atmosfersko onesnaženje), 4.odstavek, določa da “V slučaju, da se pripetijo prokoračitve informacijske meje in alarmne meje na območjih in mestih v bližini državnih meja, morajo biti čimprej informirane dotične oblasti sosednih držav članic, ki so prizadete. Te informacije morajo biti na razpolago tudi javnosti.

Italija ni nikoli ukrepala v smislu rešitve tega problema in načrt predlaganega uplinjevalnika potrjuje povečanje onesnaževanja v primeru izgradnje objekta.

ZAKLJUČKI

Potrebno je:

1.opraviti postopek v zvezi z V.A.S. glede na spremenjeni predlog tržaškemu P.R.P.-ju in glede na spremembo pa P.R.G.C. –ju Tržaške Občine;

2.začeti s postopkom v zvezi z enotno V.I.A. glede na predloge: uplinjevalnik in plinovod v povezavi z državnin plinskim omrežjem;

3.informirati Republiko Slovenijo v zvezi z onesnaževanje ozračja in v zvezi s spremembami načrta;

4.posvetovanje s prebivalstvom po predhodni izdelavi primerne študije o “domino efektu”.

Vse to mora biti storjeno v duhu prej omenjenih Direktiv 2001/42ES, 85/337/ES, 2008/50/CE in 96/82/ES v sklopu čezmejnih postopkov v sodelovanju z Republiko Slovenijo in njenimi državljani ob izvajanju Konvencije iz Aarhusa z dne 25/06/98, ki jo je odobril Svet z določbo 2005/370/CE.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard,

clip_image002[8]

UE - komisija odg.dop.AAG -4.9,2012 _0001 UE - komisija odg.dop.AAG -4.9,2012 _0002

UE - komisija odg.dop.AAG -4.9,2012 _0003

Zaradi pomanjkanja denarja se predsednik organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard ne bo udeležil obravnave peticij v zvezi z plinskimi terminali v Tržaškem zalivu. Slovenska stališča AAG bo zastopal g. Roberto Giurastante, državljan Italije!

  • Share/Bookmark

NAŠA ZAHTEVA IN ODGOVOR g.JANEZA POTOČNIKA ZA ODBLOKADO NAŠIH ZAHTEV–PLINSKI TERMINALI

clip_image002[8]

 

g.Janez Potočnik

European Commission
B-1049 Brussels, Belgium

Datum: 28.11.2012

Zadeva: Zahteva za odblokado vseh pritožb Alpe Adria Green – mednarodne organizacije za zaščito okolja v zvezi z plinskim terminalom v Žavljah – Italija

Spoštovani

V AAG zahtevamo, da takoj odblokirate vse naše pritožbe in pripombe, v zvezi z nameravano gradnjo plinskega terminala v Žavljah – Italija in da jih takoj prične vaša pisarna obravnavati. Glede na obvestilo o začetku predhodnega postopka za razlastitve pred gradnjo plinskega terminala španske družbe Gas Natural v Žavljah in z njim povezane infrastrukture, ki ga je italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj 26.11.2012 objavilo v nekaterih italijanskih medijih (Messaggero Veneto in La Stampa), smatramo da politično reševanje tega problema ni več mogoča!

V upanju, da se odzovete naši zahtevi, vas lepo pozdravljam.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Poslano:

1x naslov

1x ga. Nataša Goršek Mencin – Predstavništvo Evropske komisije v RS

clip_image002[6]

,

GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

JANEZ POTOČNIK                                   clip_image002 Ref. Ares(2012)1469055 – 10/12/2012

Member of the European Commission                                         Bruselj: 07.12.2012

                                                                                                     Kej.Λ res (2012)

Vojko Bernard

Predsednik Alpe Adria Green

Cesta Franceta Prešerna 26

4270

Jesenice

SLOVENIA

Spoštovani g. Bernard,

Zahvaljujem se vam za vaše pismo z dne 28. novembra 2012, v katerem Komisijo

pozivate na «odmrznitev« obravnave pritožbe v zvezi z gradnjo uplinjevalnika v Zavljah.

Navajate obvestilo o zacetku predhodnega postopka za razlastitev (razlastitvenega

postopka), objavljeno s strani italijanskega ministrstva za gospodarski razvoj v italijanskih

medijih dne 26. novembra 2012, na podlagi katerega sklepate, da politicna rešitev tega

vprašanja vec ni možna.

Najprej bi vas rad obvestil, da Komisija ni nikoli prenehala s presojo vseh informacij v

zvezi z navedenim predlaganim projektom, s katerimi smo bili seznanjeni v okviru še

vedno potekajoce preiskave EU-pilot (ref.no. 775/09/ENVI), in da ni nikoli prenehala

spremljati razvoja s tem povezanih dogodkov glede na veljavno zakonodajo EU. Zato

torej ni potrebe po odpravi ustavitve postopka za presojo pritožbe, saj ta ni bil nikdar

ustavljen. Vendar razumem vašo zaskrbljenost glede na to, da vam je bilo 19. julija 2010 z

naše strani sporoceno, da je presoja vaše pritožbe zacasno ustavljena, da ne bi bili

ogroženi bilateralni stiki med slovenskimi in italijanskimi oblastmi. Zato vam želim to

odlocitev podrobneje pojasniti.

Tekoca preiskava EU-Pilot se je zacela na podlagi vaše pritožbe z dne 2. oktobra 2009.

Od takrat je Komisija prejela in zbrala številne dokumente in informacije o tem projektu

tako z vaše strani kot od italijanskih in slovenskih oblasti. Vse te podatke je Komisija

skrbno pregledala in presodila v skladu z ustrezno okolj sko zakonodajo, in še zlasti glede

na zahteve postopkov ocen vplivov na okolje in posvetovanj z zadevnimi strankami.

Kadarkoli doloceni deli teh informacij zahtevajo nadaljnje pojasnitve, Komisija ne odlaša

in ni odlašala s spraševanjem italijanskih oblasti o vseh podrobnostih projekta. V kolikor

bi Komisija še pred izdajo koncnega soglasja ugotovila morebitno kršitev zakonodaje EU,

bi opozorila italijanske oblasti in od njih po potrebi zahtevala sprejem ustreznih ukrepov

za odpravo kršitve. Vendar v trenutni fazi postopka in na podlagi razpoložljivih

informacij moje strokovne službe niso ugotovile kršitev EU okoljske zakonodaje.

Pripravljeni smo pregledati tudi druge oz. dodatne informacije o morebitni kršitvi prava

EU, vendar moram opozoriti, da bo nadaljevanje preiskave z italijanskimi oblastmi

mogoce le, v kolikor nam bodo predloženi konkretni dokazi o kršitvi konkretnih dolocb

EU prava.

Istocasno si je Komisija prizadevala spodbujati bilateralne stike in politicni dialog na vseh

ravneh, saj smo bili mnenja, da je to najustreznejši nacin za dosego sprejemljive rešitve za

obe strani, ki lahko v smislu okoljske zašcite preseže minimalne zahteve, ki jih postavlja

EU zakonodaja. Zato sem še posebej spodbujal pristop k celoviti obravnavi okoljske

zašcite severnega Jadrana. V pogovorih, ki sem jih imel z italijanskimi in slovenskimi

predstavniki, so izrazili pripravljenost na tovrstne pogovore, vendar konkretnih

informacij o njihovem morebitnem zacetku nimam.

Ustaljena praksa pri postopkih kršitev je, da jih je možno zaceti le, ko pride do kršitve (v

konkretnem primeru v obliki izdaje koncnega soglasja za izvedbo, ki ne bi ustrezalo

zahtevam zadevne Direktive), in v tem smislu je treba razumeti tudi pismo strokovnih

služb Komisije z dne 19. julija 2010. Do izdaje koncnega soglasja za izvedbo je namrec še

možno odpraviti vse potencialne napake v postopku. Torej, le ko in v kolikor bodo

italijanske oblasti izdale koncno soglasje za kopenski terminal v Zavljah, bo možno

oceniti, ce in kako so bile pri izdaji tega soglasja spoštovane zahteve Direktive o presoji

vplivov na okolje, zlasti izid javnih posvetovanj. V zvezi s tem so strokovne službe

Komisije od italijanskih oblasti dne 30. novembra 2012 dobile informacije, da je postopek

presoje vplivov na okolje do sedaj zakljucen le za projekt v Zavljah, še vedno pa sta v teku

postopka presoje vplivov na okolje za predlagani plinovod, ki bo povezoval terminal v

Zavljah, in za terminal na morju. Italijanski organi so tudi potrdili, da noben od navedenih

projektov, torej tudi ne projekt za uplinjevalnik v Zavljah, za katerega je postopek presoje

vplivov na okolje sicer že zakljucen, še ni prejel koncnega soglasja za izvedbo. Glede na te

informacije je pridobitev koncnega soglasja za uplinjevalnik v Zavljah možno pricakovati

šele po koncanem postopku presoje vplivov na okolje za povezovalni plinovod, da bo

možno upoštevati kumulativne ucinke obeh projektov.

Na koncu bi vam rad zagotovil, da Komisija ne bo odlašala s sprejetjem ustreznih

ukrepov, v kolikor bo v zvezi z navedenimi projekti ugotovljena morebitna kršitev EU

okoljske zakonodaje. Iskreno upam tudi, da bodo italijanski in slovenski predstavniki

skupaj s hrvaškimi kolegi cimprej zaceli konkretne pogovore o celoviti ureditvi

energetskih in okoljskih vprašanj v severu Jadrana. Sam jih bom k temu še naprej

spodbujal.

Poslano:

S spoštovanjem,

lx naslov

lx ga. Nataša Goršek Mencin, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

  • Share/Bookmark

IZJAVA ZA JAVNOST–NOVINARSKA KONFERENCA 28.12.2012

clip_image002

Alpe Adria Green

Cesta Franceta Prešerna 26

4270 Jesenice, Slovenija

IZJAVA ZA JAVNOST

V Alpe Adria Green smo sklicujoč se na ustavo in zakonodajo države Slovenije in zakonodajo EU, poslali vladi RS zahtevo: DA VLADA RS SLOVENIJA TAKOJ VLOŽI TOŽBO, NA EVROPSKEM SODIŠČU, PROTI REBUBLIKI ITALIJI, KI ŽELI BREZ SOGLASJA LOKALNE SKUPNOSTI IZ OBEH STRANI MEJE ZGRADITI PLINSKI TERMINAL V ŽAVLJAH IN Z TO TOŽBO ZAVARUJE VARNOST IN ZDRAVJE SVOJIH DRŽAVLJANOV IN ZAVAROVANJE BIOTSKO RAZNOVRSTNOST TER NARAVNO IN KULTURNO KRAJINO NA TEM OBMOČJU,

vendar po enem mesecu, nismo od naše vlade prejeli odgovora. Javni poziv smo poslali 29.11.2012 v pričakovanju, da bomo dobili kakršni koli odgovor, vendar nas vlada smatra, kot da smo ZOMBIJI, ki jih je pozivala naj se prikažejo na plan. V AAG nikoli nismo bili in nikoli ne bomo skrivači. V tem primeru se skriva vlada, ki se ne upa javno povedati svojih ukrepov, verjetno se bodo sklicevali na medel odziv Državnega Zbora, ki še vedno živi v oblakih, da so možne politične rešitve tega problema. V Italiji so pred predčasnimi volitvami, zato politiki, ki zagotavlja, da bo ponovno narejena ocena vplivov na okolje, ni verjeti, zato bi morala vlada RS takoj vložiti tožbo, ker v nasprotnem primeru bo ta terminal dobil gradbeno dovoljenje. Ko bo pl. terminal zgrajen, ga ne bo nihče več porušil.

Proti pričakovanjem, pa smo prijeli odgovor EU komisarja g. Potočnika na našo zahtevo za odblokado naših pritožb v zvezi z celotnim sklopom »PLINSKI TERMINALI V TRŽAŠKEM ZALIVU«. Pismo smo mu poslali ravno tako 29.11.2012, odgovor pa smo prijeli 11.12.2012.

V AAG smo izoblikovali komentar k pismu Generalnega direktorata za okolje EK z dne 11.12.2012

Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green-AAG je prejela 11. decembra pisni odgovor od urada komisarja za okolje Janeza Potočnika.
Iz vsebine pisma je razvidno, da komisar Potočnik in njegovi uradi upravljajo s tem problemom škandalozno slabo in neučinkovito. Dozdevno::
1. Potočnikova komisija je sprejela uradne informacije od Italije, da v projektih ni nepravilnosti in pomanjkljivosti, o katerih poročajo italijanski in slovenski okoljevarstveniki, stroka in lokalna politika. Komisija ni preverila, ali so te uradne italijanske informacije resnične in popolne.
2. Potočnikova komisija izjavlja, da ve za spremembe projekta podjetja Gas Natural in da o slednjih niso bili uradno obveščeni niti Komisija, niti v Sloveniji. Vendar Komisija ne zahteva, da jo obvestijo o teh spremembah.
3. Komisar Potočnik je dejal, da lahko poda dokončno mnenje o kršitvah šele po končni odločitvi italijanskih organov. To so gradbena dovoljenja, ki jih mora Komisija preprečiti.
AAG meni, da vedenja Komisije, ki jo vodi Janez Potočnik, škodi interesom prebivalcev vzdolž Tržaškega zaliva in v celotni Evropski skupnosti. Zahtevala bo pojasnila, kateri italijanski organi so posredovali zavajajoče informacije Komisiji v korist španske družbe Gas Natural.
AAG opozarja, da je te podatke uradno zanikal italijanski okoljski minister Corrado Clini z odlokom z dne 19. decembra. Na zahtevo predsednice tržaškega pristanišča, Marine Monassi je odredil ponovno preučitev okoljskih vplivov obeh terminalov in plinovoda.

AAG ceni rigorozno delo Ministra Clini-ja in predsednice Monassi, na katero se je odzval Gas Natural z grožnjo kazenskih ovadb in civilnih tožb za povrnitev škode zoper vsakogar, tj. proti vladam, lokalnim oblastem in državljanom v Republiki Italiji in Sloveniji.
AAG meni, da so etično nesprejemljivi taki preteči pritiski multinacionalke proti narodom in državam. Opozarja, da je sodišče izdalo tej družbi leta 2010 težko obsodbo zaradi kršitve človekovih pravic v Latinski Ameriki.

V AAG smo 20.12.2012 dobili obvestilo iz EU parlamenta, da bo odbor za peticije obravnaval naše pritožbe v zvezi z plinskimi terminali 22.01.2013. S tem obvestilom smo prejeli tudi povabilo, da se udeležimo razprave na odboru za peticije. V kolikor bomo zbali sredstva, ki jih trenutno nimamo, se bomo udeležili te razprave, saj smo verjetno edini v tej državi, poleg lokalnih skupnosti, ki si upa kljubovati tej izgradnji.

Ljubljana, 28.12.2012

Predsednik AAG:

Vojko Bernard

clip_image002[4]

  • Share/Bookmark

VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2013

srečno 2013

čestitka 2013-1

  • Share/Bookmark

VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO–PLINSKI TERMINALI V TRŽAŠKEM ZALIVU–28.12.2012

Vabilo - novinarska - 28.12.2012

terminali - ne -HVALA

ŠE VEDNO LAHKO PODPIŠETE PETICIJO PROTI PLINSKIM TERMINALOM: http://www.ipetitions.com/petition/alpeadriagreen/

  • Share/Bookmark