ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za Oktober, 2012


INFO ALPE ADRIA GREEN

ZEMLJA6

V kolikor bi želeli prejemati spletni časopis INFO – Alpe Adria Green nam to sporočite po spletni na e-mail: alpeadriagreen@siol.com 

Izpolnite samo:

Zadeva: Časopis

  • Share/Bookmark

AAG izvedel akcijo osvoščanja potrošnikov v občini Jesenice

Mednarodno okoljevarstveno društvo Alpe Adria Green je izvedlo akcijo osveščnaja potrošnikov o možnosti zmanjševanja emisij CO2 (v okviru projekta ZeroTrade)

Akcija osveščanja je bila izvedna v obliki predavanja na temo lokalne samooskrbe dne 5.10.2012 ob 18.00 uri v dvorani Kolpern na Stari Savi na Jesenicah, ki je del nakupovalno, kulturno upravnega centra.

K izvedbi predavanja smo povabili g. Antona Komata, znanega publicista, predavatelja in samostojnega raziskovalca, ki ima veliko znanja in izkušenj s področja lokalne samooskrbe.

Na predavanje smo vabili preko spletnih strani, plakate razobesili v prostorih TIC-a, občine Jesenice, občinske knjižnice. Vabilo smo poslali na več uradnih naslovov (vse osnovne in srednje šole na območju gornjesavske doline, Radovljice, Lesc, Žirovnice, Bleda, Bohinja in Gorij. Vabilo je bilo objavljeno tudi v Jeseniških novicah in je bilo poslano preko informatorja Ragorja)

Po pričakovanjih se je predavanja udeležilo veliko ljudi. Dvorana je bila polna.

V začetku predavanja, je Ga. Alenka Baggia udeležencem predstavila projetk Zero Trade in povabila udeležece k poslušanju. Sledilo je predavanje, ki je namesto ure in pol trajalo do 22.00 ure zvečer.

Vsebinsko se je predavatelj dotaknil prehranskih razmer, pomembnosti lokalnega delovanja, zdravja in varovanja narave in prostora. Predavanje se je zaključilo z vprašanjem, kdaj spet pride na Jesenice.

 

IMG_6539IMG_6538

IMG_6537IMG_6536IMG_6535IMG_6534

IMG_6533IMG_6532

IMG_6531IMG_6530

V AAG ustanavljamo sekcijo “LOKALNA SAMOOSKRBA V OBČINI JESENICE”.  Vabimo tudi vse zainterisirane, ki bi delovali na tem področju, da se nam pridružijo. Podobne sekcije bomo ustanovili tudi v drugih občinah po Sloveniji.

  • Share/Bookmark

KRANJ – OGLED OTROŠKE EKOLOŠKE PREDSTAVE " FUJ KAKO SMRDI"

ALPE ADRIA GREEN VABI 20.10.2012 OB 10 URI V MERCATOR CENTER V KRANJU – SAVSKI OTOK NA OGLED OTROŠKE EKOLOŠKE PREDSTAVE " FUJ KAKO SMRDI"

AAG - kranj - fujsmrdi

  • Share/Bookmark

PREDAVANJE–UČINKOVITA RABA ENERGIJE – KRANJ

VabiloUčinkovitaRabaEnergije (2)_page1_image1

PREDAVA BOŽO DUKIČ ČLAN UPRAVNEGA ODBORA ALPE ADRIA GREEN

božo dukič

Alternativni, obnovljivi in trajni viri energije

Božo Dukić

Inštitut za obnovljive vire energije, Kranj

www.minvo.si/iove-kranj

www.geosonda.com

Podobno, kot smo v dobrih sto letih prešli od osvetljevanja s svečami in petrolejkami do rabe varčnih sijalk z diodami, tudi na področju ogrevanja prostorov prehajamo od rabe nafte in plina v obdobje rabe trajnih virov energije. Obema zvrstema rabe je skupno varčevanje z energijo z istočasnim zmanjševanjem negativnih posledic za okolje. Strokovnjaki dokazujejo, da podnebne spremembe povzroča vedno večja količina rabe fosilnih goriv. Vedno večje črpanje nafte istočasno pomeni zmanjšanje zalog nafte, ki naj bi jo bilo samo še za pol stoletja. Dejstva potrošnike in strokovno javnost opozarjajo na to, da je potrebno preučiti možnosti rabe trajnih virov energije.

Viri energije

Prvotno ime alternativni viri energije, ki se je pojavilo, ker le ti še niso bili namenjeni množični uporabi, je zamenjalo ime obnovljivi viri energije. Ker vprašanje zalog obnovljivih virov ni več problem, se je uveljavilo ime trajni viri energije, s čimer označujemo sončno, vetrno energijo ter energijo vode (gravitacijsko – kinetična) in energijo zemlje. V skupino trajnih virov sodi tudi energija površinskih voda (hidrotermalna energije), na kar vpliva energija sonca in geotermalna energija. Veter, voda in sonce so torej trajni viri energije in namenjeni predvsem proizvodnji električne energije. Sončna energija pa je namenjena tudi pripravi tople sanitarne vode in v nekem segmentu tudi ogrevanju.

V skupino obnovljivih virov danes štejemo vse vrste odpadkov, tako lesnih kakor iz poljedelstva in kar veliko skupino predstavljajo naši komunalni odpadki. Pod pojmom biomasa tako lahko razumemo lesne ostanke po sečnji in čiščenju gozdov, lesne ostanke ob predelavi lesa in čiščenju zaraščenih zelenih površin. Obstaja še nekaj energetskih virov, katerih raba je še v razvoju in niso v široki uporabi.

Ogrevanje objektov

K razvoju rabe trajnih virov energije na področju ogrevanja sta veliko prispevala dvig cen fosilnih goriv in opozarjanje klimatologov na podnebne spremembe kot posledice zgorevanja. Vedno večje je tudi znanje o potrebnosti izolacije objektov. Klimatski pogoji v Sloveniji zahtevajo ogrevanje in hlajenje individualnih in poslovnih objektov. Iz spodnjih grafov je razvidna poraba po vrsti energenta in namenu. Članice EU so se med drugim zavezale, da bodo do leta 2020 povečale rabo trajnih in obnovljivih virov energije za 20%, kar je tehnično najlažje izvedljivo prav v segmentu ogrevanja in hlajenja objektov.

Graf 1: Končna poraba energije po namenih, gospodinjstva, Slovenija, 2009

clip_image002

Graf 2: Končna poraba energije po vrstah energetskih virov, gospodinjstva, Slovenija 2009

clip_image004

Toplotne črpalke

Za ogrevanje objektov so potrebni trije segmenti: trajni vir energije, toplotna črpalka in ustrezen sistem za prenos toplote v prostor. Toplotna črpalka deluje podobno kot hladilnik, le po obratnem principu.

Toplotna črpalka je ekološko najprijaznejši in energetsko najcenejši način ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Toploto pridobiva iz trajnega energetskega vira in od okoliškega zraka ter z njo in dodano električno energijo segreva vodo do temperature 55°C ali več. Za pogon naprave (kompresorja) je potrebno vložiti od 20-30% energije (električne), 80-70% energije pa pridobimo od trajnega vira. Razmerje med vloženim delom (električno energijo) in pridobljeno toplotno energijo imenujemo grelno število. Grelno število je večje (večji prihranek) čim višja je temperatura vira in tem nižja je ogrevalna temperatura – to pomeni, da so za ogrevanje s toplotnimi črpalkami najprimernejši nizkotemperaturni sistemi (talno, stensko, stropno, konvektorsko ogrevanje). V Sloveniji se je razvoj toplotnih črpalk pričel v poznih 80 letih prejšnjega stoletja, ko sta bili najaktivnejši organizaciji na tem področju LTH in Gorenje. Obe tovarni sta prenehali s tovrstno lastno proizvodnjo konec prejšnjega stoletja. Danes proizvaja toplotne črpalke nekaj manjših podjetij v Sloveniji.

Energetska samostojnost občin, regij in države

Energetska samostojnost pomeni predvsem energetsko neodvisnost in neodvisnost od uvoza energije (elektrika in naftni derivati) kar istočasno pomeni povečanje našega blagostanja. In uspešna pot v energetsko samostojnost se začenja v našem domu, v naši občini. Smo pred dejstvom, da moramo obnoviti večino javnih objektov ter obvezno preiti na trajne vire energije, da bomo lahko postali čim bolj energetsko samostojni.

In kje se vidimo občani v energetski obnovi?

Občani bodo morali pregledati svoje zasebne objekte in proučiti možnost izvedbe dodatnih izolacij ter prav tako proučiti možnost prehoda na rabo trajnega ali obnovljivega vira energije. Pri vgradnji predlaganega sistema z rabo trajnih virov energije je potrebno vedeti, da ima tak sistem s potrebnimi vzdrževalnimi deli življenjsko dobo do 30 let in prihrani občanu v tem obdobju sredstva za nakup dveh novih vozil. Letni prihranek v primerjavi z izdatkom za fosilni energent je 70 – 80%. Hkrati s prihrankom pa občan prispeva tudi k zmanjševanju toplogrednih emisij. Pri nakupu naslednjega vozila, bo občan pričel razmišljati o nakupu električnega vozila. In tudi zaradi tovrstne porabe električne energije moramo imeti vedno večjo proizvodnjo električne energije iz trajnih virov energije.

  • Share/Bookmark

Izjava za javnost_stališče do sprememb zakona o gozdovih

Zveza gozdarskih društev Slovenije,
Sekcija ProSilva Slovenija,
Večna pot 2, 1000 LJUBLJANA
1. Oktober 2012
IZJAVA ZA JAVNOST
 
Stališče ProSilve Slovenija do sprememb zakona o gozdovih
ProSilva Slovenija, sekcija Zveze gozdarskih društev in članica nevladnega evropskega
združenja Prosilva Europe, ki razvija in promovira sonaravno, trajnostno in ekonomično
gospodarjenje z gozdovi, v razpravi o predlogih za spremembo zakona o gozdovih izraža
svoje stališče v naslednjih predlogih:
Temeljna načela gozdarske znanosti in stroke
• Zavzemamo se za ohranitev v zakonu eksplicitno zapisanega gospodarjenja z
gozdovi po načelih: sonaravnost, trajnost in mnogo namenskost ter v zakonu
eksplicitno zapisanih vseh funkcij gozdov.
• Opozarjamo, da je pri razpravi o spremembah zakona o gozdovih treba popolnoma
upoštevati Deklaracijo o nacionalnem gozdnem programu, ki jo je leta 2007 sprejel
Državni zbor Republike Slovenije.
Organiziranost in delo javne gozdarske službe (JGS)
 
• Predlagamo ustanovitev javnega podjetja za upravljanje z državnimi gozdovi,
katerega sestavni del bo enovita javna gozdarska služba (JGS), ki bo delovala po
enakih strokovnih načelih v gozdovih vseh lastništev. 
• Predlagamo, da JGS v prihodnje opravlja dosedanje naloge, poleg teh pa  opravlja
neprofitno pomoč lastnikom gozdov pri organiziranju izvedbe del v gozdovih in prodaji
lesa. To pomoč naj JGS opravlja v zasebnih gozdovih le po naročilu lastnikov
gozdov. Delo javne gozdarske službe za zasebne gozdove bo tako cenejše kot
doslej, ker ne bo več v celoti  breme državnega proračuna, obenem pa se bo
racionaliziralo s tem, ko bo krajevno (v gozdnem revirju) in časovno sovpadalo z
delom JGS v državnih gozdovih. S prevzemom pomoči lastnikom gozdov pri
organiziranju del v gozdovih in prodaji lesa se bo JGS v zasebnih gozdovih tudi
aktivirala v smislu povezovanja z gozdno lesno verigo. Predlagamo tudi, da se
gospodarjenje z državnimi gozdovi in delo JGS optimalno poveže z lokalnimi
skupnostmi in lokalnimi predelovalci lesa. 
• Pri ohranitvi dosedanjih nalog JGS posebej poudarjamo, poleg izobraževanja in
usposabljanja lastnikov gozdov, tudi izobraževanje javnosti o pomenu gozdov in
gospodarjenju z njimi.

Izbira in označevanje drevja za posek
• Podpiramo izbiro in označitev drevja za posek pri katerih sodelujeta lastnik gozda in
gozdar JGS. V procesu skupne izbire in označitve drevja za posek vidimo zelo
koristno možnost prenašanja praktičnega strokovnega znanja o gojenju, negi, varstvu
gozdov in ekonomičnem gospodarjenju na lastnike gozdov in obenem izražanja
interesov in odgovornosti lastnikov gozdov. Ta proces je treba v praksi izpopolniti, da
se bo izvajal v kakovostnem dialogu med gozdarjem JGS in lastnikom gozda v korist
dolgoročnega razvoja gozda in lastnikovega gospodarstva. 
• Izbira in označitev drevja za posek ima tudi to korist, da se sočasno z njo vodi
evidenca in kontrola ter preprečitev morebitnih kraj v  gozdovih. 
• Skupna izbira in označitev posamičnega drevja za posek naj se tudi v prihodnje ne
izvaja tam, kjer zaradi rastiščnih ali sestojnih razmer ni potrebna, ampak je možna
sečnja znotraj površine, ki jo sporazumno z lastnikom gozda določi in obeleži revirni
gozdar (panjevci, v ujmah poškodovani gozdovi).
Prost vstop in gibanje v gozdovih
• Zavzemamo se za ohranitev prostega vstopa in peš hoje v gozdove za vse prebivalce
Slovenije. Ob tem poudarjamo, da je treba v zakonu eksplicitno določiti odgovornost
vseh, ki se gibljejo v gozdovih do gozdov in lastnikov gozdov. 
• Za prost vstop v gozdove naj se  med nalogami JGS in gozdarske inšpekcije
eksplicitno določi gozdni naravovarstveni nadzor in v zakonu ali podzakonskem aktu
eksplicitno določi kazensko odgovornost kršiteljev in postopek ter pristojnost JGS za
izvedbo sankcij.  
• V zakon naj se zapiše, da sta prosto gibanje s peš hojo in nabiranje gozdnih sadežev
dovoljena le v skladu s predpisi, ki so se jih obiskovalci gozda dolžni držati. 
• Odgovornost in pristojnost javnosti v procesu spremembe zakona o gozdovih
Zavzemamo se  za javnosti odprto razpravo, v kateri bodo s predlogi strokovnih in vladnih
služb seznanjene tudi nevladne organizacije, predvsem s področja okoljevarstva in
naravovarstva, turizma in planinstva ter razvoja podeželja in bodo v njej lahko tudi
sodelovale.
 
V imenu vodstva ProSilve Slovenija:
Anton Lesnik (anton_lesnik@t-2.net. 041 598 545)
Prof.dr.Jurij Diaci (Jurij.Diaci@bf.uni-lj.si 01 320 35 33)
Zoran Grecs (zoran.grecs@zgs.gov.si 041720 227)

  • Share/Bookmark

AAG PODISALA TRIPARTITNI SPORAZUM Z HARSCO MINERALI IN ACRONIJEM

clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

IZJAVA ZA JAVNOST

Alpe Adria Green je, kot stranski udeleženec v postopku za pridobivanju okljevarstvenega dovoljenja za obdelavo odpadkov družbe Harsco Mineralli d.o.o., podpisala tripartitni sporazum.

Tripartitni sporazum, ki je bil podpisan med Harscom Minerali d.o.o., Acronijem d.o.o. ter AAG je bil podpisan konec meseca septembra 2012 natančno določa nadzor in pogoje, ki jih je AAG podala, kot pogoj, da H.M. pridobi okoljevarstveno dovoljenje.

Podpisniki tega sporazuma smo se strinjali o ukrepih, ki jih mora Harscom Minerali d.o.o. natančno izvajal, zato, da se odpravijo vsi pridržki, ki smo jih v AAG imeli v zvezi s predelavo bele žlindre. V AAG smo imeli na obravnavi za pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja dva zadržka. Prvi se je nanašal na predelovanje onesnažene žlindre, drugi pa na prašenje bele žlindre v okolico.

Alpe Adria Green je na ustni obravnavi na ARSO, zaradi zgoraj navedenega zahteval:

- Vzorčenje žlindre na treh lokacijah s pomočjo vrtalnega stroja do globine 10 m izpod nivoja železniških tirov, da bo znano, kaj bo H.M. predeloval.

- Vzorce mora analizirati neodvisen laboratorij, ki ga AAG izbere skupaj z H.M.

- Da se v primeru odkritja onesnažene žlindre sanira tudi to območje in, da ACRONI d.o.o. odstrani nevaren odpadek

- Da je AAG obveščen o vseh aktivnostih na tem področju in, da smo lahko prisotni ob izvajanju le teh

- Da bo prah pri izvajanju procesov v okviru slovenskih normativov.

Vse zahteve AAG so vnešene v sporazum. AAG tako nimamo več zadržkov, da bi nasprotovali izdaji okoljevarstvenega dovoljenja.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Predsednik Alpe Adria Green: Jesenice: 03.10.2012

Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija, Bosna in Hercegovina. TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239. V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

  • Share/Bookmark