ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za Oktober, 2012


Merjenje kakovosti zraka z CEREX- UV HOUND merilno napravo

Alpe Adria Green izvaja neodvisno od državnih zavodov ter politike pojetij,  meritve imisij z Cerex Hound prenosnim multi-analizatorjem plina razvit za odkrivanje plinov z ppb natančnostjo. Naprava je izdelana tako, da lahko odkriva koncentracije več plinov v zmesi, hkrati. Prenosni multi-analizator daje rezultate laboratorijske kakovosti v realnem času z uporabo ultravijolične absorpcijske svetlobe – podobno kot pri klasičnih infrardečih detektorjih, vendar na meritve mnogih  plinih, ki so zdravju škodljivi ne ovira niti vodna para. Analizator je odporen proti vremenskim vplivom in z vgrajenim računalnikom z operacijskim sistemom windows 7 in deluje z brezžično komunikacijo. Ta naprava ima dodaten ročni filter na cevi, ki je namenjen za delo v zadimljenem ali prašnem okolju ter v utesnjenih prostorih. Opremljena je tudi z vremensko postajo, ki jo priključimo ob vsaki meritvi plinov in so vključeni tudi v končno poročilo.

Naprava je bila preizkušena na inštitutu Jožef Štefan ter na Agenciji Republike Slovenije za okolje.

V AAG  meritve imisij izvajamo po naročilu. Pri vseh meritvah izdamo poročilo v ppm  in mg/m3 za vsak plin posebej z navedbo vseh vremenskih parametrov. Naročniki lahko po svoji želji izberejo katere pline ali  spojine želijo, da jim pomerimo. Naprava lahko meri tudi FORMALDEHID, katerega se do sedaj v Sloveniji z prenosnimi napravami ni bilo možno izmeriti.

Plini, katere CEREX – UV HOUND zazna:

Detekcija UV HIDROFILNIH SPOJIN:

1,3 butadien C4H6, Acetaldehid C2H4O, Akrolein C3H4O, Benzen C6H6, Ogljikov disulfid CS2, Klor Cl2,Klorov dioksid ClO2, Etil benzen C8H10, Formaldehid CH2O, Živo srebro Hg, Dušikov oksid NO, Dušikov dioksid NO2, Didušikov oksid N2O, Kisik O2, Ozon O3, Žveplov dioksid SO2, Toluen C7H8

Detekcija OGLJIKOVODIKOV:
Izopren C5H8, Naftalen C10H8, Fenol C6H5OH, Stiren C6H5C2H3, Amoniak NH3, Vodikov Sulfid H2S

Izmerjene koncentracije plinov se zapišejo v bazo podatkov, iz katere jih črpamo za nadaljnje obdelava oziroma analize v povezavi z meteorološkimi meritvami. Kombinacija meritev predstavlja analizo onesnaženja zunanjega zraka na merilnem mestu. Na podlagi spoznavanja smeri vetra in imisijskih vrednosti lahko razberemo iz katere smeri so se pojavile višje koncentracije onesnaževal  in tako ugotovimo možnega povzročitelja povišanih izmerjenih imisijskih vrednosti.

 

Napačno je mišljenje, da je samo ogljikov monoksid pri kurilnih napravah škodljiv za človeka. V kolikor se kuri v kurilnih napravah več vrst kuriva ali se kuri z plinskimi pečmi, obstaja možnost, da iz take naprave izhajajo tudi drugi plini, nekateri izmed njih pa so tudi rakotvorni! Zato smo v Alpe Adria Green kupili svojo napravo za merjenje emisij in imisij CEREX, da lahko odkrijemo tudi te smrtonosne pline (R Quality) .

VEČ INFORMACIJ:

e-pošta: alpeadriagreen@gmail.com ali nas pokličite na GMS: 051 311 450.

Welcome to Cerex Monitoring Solutions

  • Share/Bookmark

FOTO UTRINKI Z OKROGLE MIZE V OKVIRU PROJEKTA ZERO TRADE

Okroglo mizo je organizirala Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja v četrtek 25.10.2012 v Kranju.

Photo

Photo

 

  • Share/Bookmark

SEDEM STROKOVNJAKOV PRIJAVILO NEPRAVILNOSTI GLEDE GRADNJE PLINSKEGA TERMINALA JAVNEMU TOŽILSTVU V ITALIJI

 

Primorski tednik - terminali

V ALPE ADRIA GREEN smo te nepravilnosti prijavili že tri leta prej EU komisijiji, vendar je ta našo prijavo blokirala, češ da je še možen politični dogovor v zvezi z plinskima terminaloma med Italijo in Slovenijo!

ALI JE RES???

  • Share/Bookmark

PRIPOMBE v zvezi s predlogom nove Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov

 

STALIŠČA, POBUDE IN ZAHTEVE

v zvezi s predlogom nove Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov

1. V predlogu uredbe ni nikjer upoštevana specifika in ranljivost plitvega krasa, ki se uvršča med vodno ekološko najbolj občutljiva območja v Sloveniji.

Na navedeno dejstvo smo ves čas opozarjali in je sam minister Franc Bogovič ob obisku delegacije Proteusa letos v mesecu maju zagotovil, da bo to v novi uredbi upoštevano.

Predlagane rešitve so zato v direktnem nasprotju z Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki celotno območje Slovenije opredeljuje kot ranljivo območje (3. čl.). Takšna opredelitev ranljivosti za Slovenijo temelji na posebni študiji Agencije RS za okolje: Strokovne podlage za razglasitev ogroženosti podzemne vode, Ljubljana, julij 2002, ki je v predlogu Uredbe v celoti spregledana in neupoštevana.

Posledično so v celoti spregledana opozorila kompetentne stroke in znanosti glede občutljivosti in potencialnih možnosti ogrožanja podzemnega habitata jamskih živali, načelu z endemnimi vrstami nižjih vodnih rakov in predvsem človeške ribice , črnega močerila.

2. Drastično so dvignjene nekatere mejne vrednosti za posamezne težke kovine in druge strupene snovi, kot pogoj za uporabo digestata (bioplinske gnojevke) za gnojenje v kmetijstvu. Za bioplinarno na Lokvah pri Črnomlju, kjer gnojevka vsebuje manj kot 20 % suhe snovi in je delež predelane prašičje gnojevke manjši od 50 % bi v bodoče veljale naslednje mejne vrednosti (v mg/kg suhe snovi):

- za kadmij 3 mg/kg suhe snovi (doslej 0,7 mg/kg suhe, dvig za 430 %)

- za celotni krom 100 (doslej 80, dvig za 25 %)

- za baker mejna vrednost ni določena (doslej 100)

- za živo srebro 1 (doslej 0,5, dvig za 100 %)

- za nikelj 100 (doslej 50, dvig za 100 %)

- za svinec 100 (doslej 80, dvig za 25 %)

- za cink mejna vrednost ni določena (doslej 200)

- PCB (doslej 0,4, dvig za 0 %)

- PAH 36 (doslej 3, dvig za 1200 %)

- trdi delci (steklo, plastika, kovine) večji od 2 mm: ni omejitev (doslej dopustno manj kot 0,5 %)

- mineralni trdi delci večji od 5 mm: ni omejitev (doslej dopustno manj kot 5 %)

Dvig dovoljenih mejnih vrednosti onesnažil v predlogu nove Uredbe in s tem v bioplinski gnojevki, ki se v velikih količinah razliva po občutljivem belokranjskem kraškem terenu, pomeni tudi za edinstveno črno človeško ribico iz Jelševnika pri Črnomlju dodatno in močno povečano ogroženost.

Že dosedanje raziskave v zadnjih desetih letih so pokazale:

· od 22- do 65-krat višjo vsebnost arzena v koži in 15-krat višjo vsebnost v mišicah črne človeške ribice iz Jelševnika v primerjavi z vsebnostjo tega onesnažila v koži osebkov bele človeške ribice z nekontaminiranih področij.

· 7-krat višjo vsebnost cinka v jetrih črne človeške ribice v primerjavi z vsebnostjo tega onesnažila v koži osebkov bele človeške ribice z nekontaminiranih področij.

· Naj nam bo v opozorilo ena najhujših naravnih katastrof v Sloveniji z več deset letnim zastrupljanjem vsega živega s PCB-ji v izviru Krupe, vključno s človeško ribico in domačini iz okolice Krupe !

· Še danes ob visokih vodostajih iz izvira izvrže trupelca poginulih človeških ribic z izjemno visokimi koncentracijami PCB-jev v svojih tkivih teh najbolj strupenih snovi, kar jih je človeška roka izdelala. Zavedajmo se, da se mnoge toksične snovi kopičijo v naših tkivih več desetletij kot so se strupeni PCB-ji v tkivih človeške ribice in samega človeka, ki je živel ob Krupi, se hranil z ribami, mlekom, jajci in vrtninami, ki so bili močno kontaminirani s temi najhujšimi strupi !

· Dovolj zgovoren je del originalnega izvlečka iz našega znanstvenega članka o akumulaciji PCB-jev v tkivih človeške ribice iz izvira Krupe, objavljen leta 2011 v ugledni tuji znanstveni reviji »Chemosphere«:

Chemosphere (Oxford). [Print ed.], 2011 vol. 84, issue 7, str. 987-993

*a b s t r a c t

For over two decades, a manufacturer of electrical capacitors disposed of its waste within the karstic hinterland of the Krupa River (Slovenia) resulting in the surroundings becomming heavily polluted with PCB. Albeit the extent of the contamination has been known since 1983 and the Krupa River has become one of the most PCB polluted river in Europe, the effects on the cave fauna of the region remain unknown. The most famous cave dweller of the Krupa hinterland is the endemic cave salamander Proteus anguinus anguinus. In this study we determine the levels of PCB in the tissues of the Proteus and in river sediments.

The total concentration of PCB in individual tissue samples from specimens of the Krupa spring was between 165.59 lg g_1 and 1560.20 lg g_1 dry wt, which is at least 28-times higher than those from an unpolluted site. The kidneys contained the lowest concentration, while the highest concentration was in subcutaneous fat and tissues with high lipid contents like visceral fat and liver. Total PCB concentrations in sediment samples from the Krupa River were between 5.47 and 59.20 lg g_1 dry wt showing

that a high burden of PCB still remains in the region……..

_ 2011 Elsevier Ltd. All rights reserved.

  • Nitrat je (poleg pesticidov) snov, ki je glede preseganja mejnih vrednosti pitne vode v Sloveniji ena najbolj problematičnih snovi.

  • Po podatkih, ki so nam na voljo, lahko sklepamo, da dušikova umetna gnojila (amonijev nitrat, kalijev (ličinke) in neotenične oblike kot je človeška ribica, ki so permanentno v vodnem okolju.

  • V Jelševniku so se vrednosti nitrata v obdobju 2000-2009 gibale med ~ 1 – 9 mg/L in v zadnjih dveh letih, so se vrednosti povzpele celo preko 16 mg/L, v nekaterih bližnjih lokalitetah tudi blizu 20 mg/L. Povišane koncentracije, ki so se pojavljale periodično predvsem v poletnih in jesenskih mesecih so najverjetnejša posledica intenzivnega gnojenja kmetijskih površin, s katerih se s padavinami izpirajo v podtalnico tudi dušikove spojine. Spomladanske visoke vrednosti nitratov pa so verjetno posledica intenzivnega gnojenja pred rastno sezono ! Izraziti dvig vrednosti nitratov opažamo v letih 2010 in 2011, ko je začela obratovati Bioplinska elektrarna v Lokvah pri Črnomlju.

  • Sklepne ugotovitve

  • Zgoraj navedeni podatki iz dolgoletnih raziskav fizikalno-kemijskih parametrov in vsebnosti mikroelementov ter težkih kovin v Jelševniku pri Črnomlju kažejo, da je bila izmerjena prisotnost močno povišane koncentracije arzena in cinka. V zadnjih dveh letih pa znatno povečano onesnaženost predvsem z nitrati pa tudi s fosfati.

  • Zelo zaskrbljujoča so tudi divja odlagališča trdnih in verjetno tudi tekočih odpadkov v neposredni bližini Jelševnika, ki so jih enostavno »sanirali« z zakopavanjem v porozni kraški svet in s prekrivanjem z zemljino. Nedopustno je, da lokalne občinske oblasti niso preprečile takšno početje.

  • S prenovo ceste tik nad izvirom pa se je pojavil še dodaten problem, ker so speljali meteorne vode preko vkopane kanalizacijske cevi neposredno do samega izvira Jelševniščice. To povzroča izpiranje s cestne površine in njene okolice s peskom in pozimi, zaradi posipavanja tudi raztopljene soli v podzemlje, kar še dodatno mehansko in kemijsko onesnažuje to občutljivo plitvo kraško področje, edinstveno lokacijo svetovno poznane jamske dvoživke. Seveda si ne upamo niti pomisliti, kaj bi se zgodilo ob morebitnem nenadnem izlitju različnih onesnažil, kar se na tej sorazmerno prometni cesti lahko zgodi vsak trenutek.

  • Dolgotrajne meritve fizikalno-kemijskih parametrov in koncentracij težkih kovin jasno kažejo, da ugotovljeno stanje že ogroža črnega močerila, edinstvenega podzemnega prebivalca kraških voda, ki je omejen na sorazmerno majhni površini okoli 30 do 40 km2 in se s tega izoliranega podzemnega vodnega sistema ne more umakniti v zaledje ! Zaradi specifične anatomske zgradbe in fiziologije močerila, je ta izredno občutljiv na vse vrste onesnaženja, tako kemijskega kot tudi mehanskega in nenadno večje onesnaženje njegovega podzemnega bivališča z nevarnimi onesnažili ali dolgotrajno onesnaženje z mejnimi vrednostmi nekaterih onesnažil bi bilo lahko pogubno za dragoceno in edinstveno populacijo črnega močerila .

  • Kancerogenost cikličnih in aromatičnih ogljikovodikov nastalih z interakcijo organskih onesnažil in dodanega klora v pitno vodo potrjuje dr. Dušan Žigon z Inštituta Jožef Stefan in med mnogimi tudi izvleček iz članka o nevarnih učinkih organskih onesnažil v kombinaciji s klorom v pitni vodi:

»Increased Risk of Cancer

Water suppliers usually add disinfectants to drinking water to kill pathogens and other disease-carrying microorganisms. The problem with this practice is that some of the disinfectants can react with water’s natural materials to form harmful byproducts. For example, trihalomethane — a carcinogenic chemical compound — is a byproduct of the reaction between chlorine, chloramine and naturally occurring organic and inorganic materials in drinking water. Another byproduct of this reaction is haloacetic acids, compounds formed as the unwanted byproduct of the chlorination of drinking water. Bromate is a chemical compound that is formed from the reaction between ozone — a disinfectant — and bromide. People who drink water containing these byproducts develop an increased risk for cancer after several years.«

Read more: The Effects of Polluted Drinking Water | eHow.com http://www.ehow.com/info_8469519_effects-polluted-drinking-water.html#ixzz2AOcehrvU

Viri:

BULOG, Boris. Ocena okoljskega onesnaženja kraškega podzemlja v Jelševniku pri Črnomlju in vplivi na črno podvrsto močerila (Proteus anguinus parkelj, Amphibia, Proteidae). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2012. 16 f., tabele. [COBISS.SI-ID 29745881]

MIHAJL, Katarina, FALNOGA, Ingrid, TUŠEK-ŽNIDARIČ, Magda, MAZEJ, Darja, ŠČANČAR, Janez, BULOG, Boris. Cd, Cu, Zn, Se, and metallothioneins in two amphibians, Necturus maculosus (Amphibia, Caudata) and Bufo bufo (Amphibia, Anura). Biol. trace elem. res., 2012, vol. , no. , 17 str., [in press].http://www.springerlink.com/content/917217687h264385/fulltext.pdf, doi: 10.1007/s12011-012-9461-2. [COBISS.SI-ID 2587727]

PEZDIRC, Marko, HEATH, Ester, BIZJAK-MALI, Lilijana, BULOG, Boris. PCB accumulation and tissue distribution in cave salamander (Proteus anguinus anguinus, Amphibia, Urodela) in the polluted karstic hinterland of the Krupa River, Slovenia. Chemosphere (Oxford). [Print ed.], 2011, vol. 84, issue 7, str. 987-993, doi:10.1016/j.chemosphere.2011.05.026. [COBISS.SI-ID 24834855]

BULOG, Boris. Okoljske in funkcionalno-morfološke raziskave močerila (Proteus anguinus). Proteus, nov. 2007, letn. 70, št. 3, str. 102-109, ilustr. [COBISS.SI-ID27255853]

BULOG, Boris, MIHAJL, Katarina, JERAN, Zvonka, TOMAN, Mihael Jožef. Trace element concentrations in the tissues of Proteus anguinus (Amphibia, Caudata) and the surrounding environment. Water air soil pollut.. [Print ed.], 2002, vol. 136, no. 1-4, str. 147-163. [COBISS.SI-ID 1057615]

3. S predvidenim nerazumnim dvigom mejnih vrednosti za težke kovine in druge strupene snovi se grobo krši temeljno načelo preventive po Zakonu o varstvu okolja, ki zahteva predpisovanje mejnih vrednosti tako, da se povzroči čim manj obremenitev okolja (1. odst. 7. čl. Zakona o varstvu okolja). Samo sklicevanje na evropske standarde z ničemer ne opravičuje ravnanja ministrstva, saj nas k temu ne zavezuje nobeden pravni akt Evropske skupnosti. Drastičen dvig mejnih vrednosti pa tudi ni utemeljen z nikakršnimi strokovnimi in znanstvenimi ugotovitvami, niti z oceno škodljivih vplivov na okolje. Nasprotno, kot rečeno je strokovno potrjena visoka stopnja splošne ranljivosti celotnega območja države, ki se v Uredbi mora odraziti predvsem tudi v temu primernih nižjih mejnih vrednostih. Ali z drugimi besedami. Odraziti se mora v ugotovitvi, da standardi za obratovanje bioplinarn iz primerjanih držav EU za Slovenijo enostavno niso sprejemljivi. Navedeno tudi pomeni, da je vzpodbujanje novih bioplinarn v Sloveniji močno ekološko sporno, dokler ne bo pripravljenosti za takšne tehnološke postopke, ki bodo bistveno znižale količino digestata oz. bioplinske gnojevke!

V nasprotju z načelom preventive je tudi politika, ki jo očitno zasleduje predlog nove uredbe in sicer: dvigniti mejne vrednosti (kar pomeni bioplinarnam dati popolnoma proste roke pri izbiri vhodnih odpadkov, ne glede na stopnjo onesnaženosti s težkimi in strupenimi snovmi), na drugi strani pa znižati mejne vrednosti letnega vnosa težkih kovin v tla, še posebej, ko vemo, da so analize zemlje drage in da jih bo vedno moral trpeti lastnik, torej kmet saj država doslej ni pokazala pripravljenosti za uvedbo potrebnih monitoringov.

4. Popolnoma so spregledana območja Nature 2000, v katero sodi 45 % površine Bele krajine, gotovo ne brez razloga. Zato bi jih bilo potrebno izvzeti iz območja, kjer se lahko uporablja digestat iz bioplinarn. Tu velja opozoriti na obveznost uporabe Načela previdnosti v okoljskih zadevah ki ga določa že Pogodba o ES, ki določa da je cilj okoljske politike ES doseči visoko raven varstva okolja, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah skupnosti. V ZVO je določeno, da je uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov dopustno le, če ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi. V direktivi o habitatih je v členu 6(3) – je določeno, če se v postopku presoje sprejemljivosti vplivov posegov v naravo na varovanih območjih narave pojavi dvom o posegu, prevlada javna korist ohranjanja narave nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi.

5. Za spoštovanje gnojilnih načrtov ni v uredbi nikakršnih zagotovil. Uredba ne predvideva prekrška za bioplinarja, ki bo oddal digestat kmetu brez gnojilnega načrta oz. ne predvideva prekrška za kmeta, ki bo digestat uporabil brez gnojilnega načrta. Posledica bo, da ne okoljski ne kmetijski inšpektor ne bo mogel ukrepati v primeru kršitev uredbe.

6. Dokler se vsa nerešena vprašanja ne rešijo zadovoljivo je treba zagotoviti, da se najmanj 50% digestata iz bioplinarne na Lokvah pri Črnomlju uporabi za gnojenje izven Bele krajine, saj v Beli krajini preprosto ni dovolj kmetijskih površin. Z uporabo bioplinske gnojevke se je obremenitev kmetijske zemlje v belokranjskih občinah povečala za preko 40%!

7. Glede na vse navedeno je predlog Uredbe popolnoma nesprejemljiv za kraška območja in za območja Nature 2000 v Sloveniji, vprašljiva pa je tudi njena siceršnja okoljska naravnanost glede na enormna povišanja mejnih vrednosti za nevarne težke kovine in druge strupene snovi v digestatu.

PROTEUS,Okoljsko gibanje Bela krajina

Predsednik: Niko Šuštarič, univ. dipl. pravnik

  • Share/Bookmark

OGREVANJE JAVNIH OBJEKTOV

Zadeva : Ogrevanje javnih objektov – nezainteresiranost ravnateljev šol in direktorjev javnih ustanov ter zavodov za zmanjšanje letnih obratovalnih stroškov

V preteklem mesecu smo z sodelovanjem podjetja Geosonda iz Kranja, ki strokovno sodeluje z AAG, razposlali na naslove ravnateljev osnovnih šol, kakor tudi na naslove županov slovenskih občin promocijsko razglednico podružnične osnovne šole iz Hruševja v okolici Postojne, kot prvi šolski objekt, ogrevan z geotermalno energijo ( v prilogi pošiljamo vzorec). Od 700 poslanih razglednic smo dočakali samo dva odziva na našo pošiljko.

Ob vsesplošnem pozivanju k varčevanju, lahko samo ugotavljamo, da naše ravnatelje osnovnih šol in župane ne zanima zmanjšanje izpustov CO2 v ozraje ter zmanjševanje lastnih letnih obratovalnih stroškov ( energetska obnova javnih objektov z obveznim prehodom na trajni energetski vir v javno zasebnem partnerstvu ), kar znamo izvesti v Sloveniji z domačim materialom, pač pa nam je domnevati, da jim je pomembnejša lastna eksistenca kakor pa dobrobit v korist davkoplačevalcev.

Poznamo dejstvo, da so sicer osnovne šole v pristojnosti občin, vendar pa so krovno za to zadolžena posamezna ministrstva oziroma vlada RS.

Z namenom, da bi morda na ta način malo zmanjšali boleče reze odpuščanja delavcev in vzpodbudili ravnatelje ter direktorje javnih ustanov in zavodov vsaj k pričetku razmišljanja o pričetku varčevanja tudi na energetskem področju, vas prosimo, da v imenu prihodnosti naših otrok pričnete ogrevati objekte, ki so v državni ali občinski lasti z obnovljivimi viri energije. Z veseljem pa vašim strokovnim službam predstavimo nekaj izvedenih projektov v Sloveniji, vključno s predlogom finansiranja v javno zasebnem partnerstvu, razvitem namensko za finansiranje projektov energetske obnove objektov v upravljanju lokalnih skupnosti.

V upravljanju občin je cca 3000 javnih objektov ( OŠ s podružnicami, vrtci in razne druge inštitucije ter kulturni domovi ) kar pomeni letni strošek za nabavo fosilnega energenta več, kakor 30 miljonov eur, če pa prištejemo še vse objekte v lasti države, pa ta ti stroški zletijo v višave.

prva šola ogrevana z GEOSONDO v sloveniji

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard Jesenice: 22.10.2012

Poslano po e-pošti:

- Kabinet predsednika vlade RS

- Vlada RS

V vednost:

- Predsednik državnega zbora

- Predsednik odbora za okolje in prostor pri DZ RS

- Predsednik Državnega Sveta

- Mediskim hišam

  • Share/Bookmark

foto utrinki z okoljevarstve predstave za otroke fuj smrdi –20.10.2012

IMG_6629IMG_6625IMG_6624IMG_6623IMG_6622IMG_6622IMG_6621IMG_6619IMG_6628IMG_6617IMG_6616IMG_6611IMG_6605IMG_6604

IMG_6606

  • Share/Bookmark

Jeseniške novice–Komat

jeseniške novice - Komat

  • Share/Bookmark

IZJAVA ZA JAVNOST OB SREČANJU MINISTROV ITALIJE IN SLOVENIJA ODGOVORNIM ZA OKOLJE, KI BO V PETEK 19.4.2012 NA BRDU PRI KRANJU

clip_image002

IZJAVA ZA JAVNOST

V petek 19.10.2012 se bo Minister Franc Bogovič v okviru Koordinacijskega odbora ministrov med državama Slovenija – Italija srečal na bilateralnih pogovorih s svojim italijanskim kolegom Corradom Clinijem, s katerim se bosta pogovarjala o aktualnih okoljskih temah, po vsej verjetnosti bosta razpravljala tudi o plinskih terminalih v tržaškem zalivu, ki jih Italija želi zgraditi.

V Alpe Adria Green menimo, da bi slovenska stran morala zaradi varnosti ljudi na tem območju in ohranjanja severnega Jadrana vsekakor zagovarjati stališče, da Italija umakne namere o izgradnji plinskih terminalov na tem območju, v kolikor ne bi storila pa bi morala slovenska stran takoj vložiti tožbo na europskem sodišču.

V AAG še vedno nasprotujemo izgradnji plinskih terminalov in bomo uporabili vsa pravna sredstva, da izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu zaradi velikega negativnega vpliva, ki bi ga le-ti povzročili v severnem Jadranu in s tem onesnaževali vode vseh treh obmejnih držav (Italija, Slovenija in Hrvaška) preprečimo.
Plinski terminali bi močno vplivali na morsko okolje (ohladitev in onesnaževanje vode) in bi povzročili nerešljive varnostne težave tveganje nesreč in/ali atentatov tudi na tankerje ter s tem uhajanje plina in možnost požara in eksplozij), kar bi pomenilo, da bi zaradi tega morali militarizirati celotni Tržaški zaliv. To bi povzročilo veliko ekonomsko škodo v turizmu, ribištvu in navtiki. V tem zalivu se že sedaj nahaja najpomembnejši naftni terminal Sredozemlja, ki je doživel razdiralni atentat leta 1972, zato ne moremo dovoliti, da se že obstoječim tveganjem dodaja še nova tveganja. Zaradi določenih že obstoječih  industrij . ki so v bližini (železarna, kisikarna, naftni terminal, idr.)  je lahko ob nesrečah izredno velik domino efekt.
Jadransko morje ne sme postati evropski energetski pol na račun okolja in pravic lokalnih prebivalcev!

Pred kratkim smo v AAG prejeli odgovor iz EU komisije za peticije, da kljub temu da je 27.februarja 2012 EU Komisija za peticije odločila, da arhivira postopek o kršitvi, tega potrebno nadaljevati saj so bili Komisiji pred kratkim predloženi novi podatki v zvezi z morebitnim napačnim izvajanjem 8. in 11. člena Direktive Seveso v tržaški pokrajini, ki smo jih posredovali iz AAG. Natančneje, prejete informacije se nanašajo na možno kršitev določb te direktive kot „domino učinek " in obveznost, določeno v členu 11, točka 4 Direktive, da se preizkusi načrte za izredne razmere („domino učinek“ se nanaša na stavbe ali skupine objektov, ki se nahajajo v bližini stavb s prisotnostjo nevarnih snovi, zato obstaja mnogo večja možnost, da bo prišlo do nesreč s hudimi posledicami )

EU Komisija za peticije je zato stopila v stik z italijanskimi oblastmi in zaprosila za pojasnila in odgovor v zvezi s tem. Odgovor je prispel v maju in je v postopku preučevanja.

V mesecu septembru 2012 smo iz AAG poslali na Evropsko komisijo še novo dodatno dokazno gradivo v zvezi z nameravano gradnjo plinskega terminala in plinovoda v Žavljah: »Plinski terminal Žavlje, ki ga predlaga Gas Natural v Žavljah v Tržaški občini in plinovod do državnega plinskega omrežja, ki ga predlaga družba SNAM« Odgovor na to dokazno gradivo, kjer je v projektu previdenih več kršitev Italijanske in EU zakonodaje, iz EU komisije še čakamo.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Predsednik Alpe Adria Green:                                                 Jesenice: 17.10.2012

Vojko Bernard

08.10.2012 je eksplodirala plinska cisterna  na avtocesti Chang Ji  na Kitajskem.  Umrlo je pet ljudi. Predstavljajte si eksplozijo v Žavljah ali tankerja na morju. Avtocisterna je proti plinskemu terminalu ali tankerje nekaj tisčkrat manjša!

Slovenija po naših izkušnjah z vladami v prejšnjih mandatih zagotovo ne bo tožila Italije na EU sodišču, ker EU načeloma ne podpira medsebojnih tožb. V AAG bomo zato prisiljeni narediti tudi ta korak in vložiti tožbo proti Italiji, tako kot smo to prvi storili, ko smo vložili tožbo v Rimu proti izgradnji Žaveljskega plinskega terminanla. http://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/10/14/v-kolikor-v-aag-ne-bomo-zbrali-denarja-za-tozbo-se-bo-pricela-izgradnja-plinskih-terminalov-v-italiji/

Evropski parlament, Komisija za peticije-tajništvo

Bruselj, 26.09.2012- št. 315880

 

————————————————————————————————————————————–

G. Vojko Bernard Alpe Adria Green

Prešernova 26

4270 Jesenice

Slovenija

Predmet: Peticija 1472/2009 ( sklicevanje navesti v vsej korespondenci)

Spoštovani,

V zvezi z našim dopisom z dne 5. decembra 2011 vas obveščamo, da je Odbor za peticije prejel dodatne informacije s strani Evropske komisije.

Prilagam v vednost kopijo pisnega odgovora Evropske komisije.

Naša skrb bo, da vas bomo obveščali o vseh nadaljnih ukrepih v zvezi z vašo peticijo.

Lep pozdrav.

Jos Heezen

Sekretar, Odbor za peticije

EVROPSKI PARLAMENT

2009 – 2014

Odbor za peticije

2012/06/27

SPOROČILO ČLANOM

Zadeva: Peticija 483/2007, ki jo je predstavil Roberto Giurastante, italijanski državljan,v imenu organizacije "Friends of the Earth" v zvezi s kršitvijo evropskih normativov v postopku presoje vplivov na okolje v nevarnih industrijskih obratih, ki spadajo pod direktivo Seveso.

Peticija 1147/2008, ki jo je predstavil Roberto Giurastante, italijanski državljan, v imenu Greenaction Transnational o morebitni gradnji plinskih terminalov v bližini Trsta (Italija).

Peticija 1472/2009 , ki jo je predstavil Vojko Bernard, slovenski državljan, v imenu"Alpe Adria Green" o načrtovani gradnji plinskega terminala v bližini Trsta (Italija).

1. Povzetek peticije 483/2007

Predlagatelj peticije nasprotuje načrtovani gradnji dveh objektov plinskih terminalov v tržaškem zalivu, eden na kopnem v industrijski coni, drugi na plavajoči ploščadi,oba nevarna za zdravje ljudi in škodljiva za okolje. Še zlasti poudarja pomanjkljivosti postopka presoje vplivov na okolje, neustrezno obveščanje državljanov, odsotnost strateških ocen na plinovodih, kršitev standardov varnosti v industrijskih obratih in tveganje večjih nesreč (Direktiva Seveso), tudi čezmejno onesnaževanje morja in podcenjevanje geoloških tveganj, nevarnost atentatov in omejevanje mednarodnega pomorskega prometa. Slovenija je bila vključena v načrte in je pravilno uvedla postopek Presoje vplivov na okolje, Ministrstvo za okolje je podalo negativno mnenje.

Povzetek peticije 1147/2008

Podpisnik se sklicuje na projekte za izgradnjo obrata uplinjevalnika v bližini Trsta, na meji s Slovenijo. Poudarja nevarnosti namestitve podobnega obrata na javno zdravje in okolje, zlasti zaradi ohlajevanja morja, ki ga povzročajo izpusti odvajanja hladne vode in s tem povezane posledice za morski ekosistem v Tržaškem zalivu. Temelji pa tudi na pomislekih, izraženih s strani sosednje Slovenije. Pobudnik se tudi sprašuje, ali so bili načrti pripravljeni v skladu z veljavno zakonodajo EU, kot to narekujejo pravila o ocenjevanju vplivov na okolje za take objekte.

Povzetek peticije 1472/2009

Podpisnik nasprotuje gradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu Milje, v obmejnem območju med Trstom in Slovenijo in navaja, da je na površini, opredeljeni za gradnjo tega terminala že več nevarnih industrijskih obratov. Poroča, da je prostor, na katerem naj bi gradili, območje velike naseljenosti prebivalstva na meji med Italijo in Slovenijo. Po mnenju podpisnika so slovenske oblasti izrazile nasprotovanje gradnji.

1. Izrazil je tudi številne zadržke glede načina, s katerim italijanske oblasti načrtujejo izvedbo tega načrta. Še posebej nasprotuje veljavnosti postopka, saj se niso posvetovali s prebivalci. Poročila in znanstvene študije postopka vplivov na okolje so napačne ali nepopolne in se jih lahko napačno razlaga. Verjame, da so bili v okviru projekta kršene številne evropske direktive in zato poziva evropske institucije, da bi uvedle preiskavo.

2. Sprejetost

483/2007: razglašeno za sprejeto 20. septembra 2007. Komisija je bila pozvana, da poda informacije (člen 192, odstavek 4 Uredbe).

1147/2008: razglašeno za sprejeto 5. februarja 2009. Komisijo so zaprosili, da zagotovi informacije (člen 192, odstavek 4 Uredbe).

1472/2009: razglašeno za sprejeto 22 januarja 2010. Komisija je bila zaprošen, da zagotovi podatke (člen 202, odstavek 6 Pravilnika).

3. Odgovor Komisije, ki je bil sprejet 7.marca 2008

Peticija 483/2007

Podpisnik se sklicuje na predlagane projekte izgradnje dveh obratov utekočinjenega zemeljskega plina v tržaškem zalivu v bližini meje s Slovenijo in trdi ,da so italijanske oblasti s tem kršile vrsto evropskih direktiv, kot je Direktiva 85/337/CEE, ki jo je spremenila direktiva 20O1/42/CE (Direktiva strateškega ocenjevanje okolja – VAS) in direktiva 96/82/CE (Seveso direktiva) kot so jo naknadno spremenili.

Podpisnik zlasti izpodbija pomanjkanje energetskega načrta in njegove presoje, ki naj bi bila v skladu z Direktivo o strateškem ocenjevanju okolja, pritožuje se, da čezmejna posvetovanja, ki jih predvideva direktiva o presoji vplivov na okolje ,niso bila pravilno izvedena. Na koncu ,v prilogah k peticiji, je več dokumentov v zvezi z direktivo Seveso v Trstu.

Peticija je bila poslana tudi neposredno Komisiji, 12 septembra 2007 je le-ta odgovorila podpisniku in izpostavila svojo oceno na postavljena vprašanja.

Glede obeh gradbenih projektov za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, je Evropska Komisija že vprašala italijanske oblasti za informacije o apliciranju predpisov glede čezmejnega sodelovanja, ki jih vsebuje direktiva presoje vplivov na okolje. Odgovor je bil, da so se ta posvetovanja s Slovenijo začela tako kot to predvideva postopek presoje vplivov na okolje.

V okviru postopkov čezmejnega posvetovanja, so slovenske oblasti prejele dokumente, ki so jih pripravile italijanske oblasti v zvezi z nevarnostmi teh projektov. Dosedanje informacije nakazujejo, da so postopki za gradnjo objektov še vedno v teku in v sedanjem stanju ni razlogov, da bi sumili, da bo prišlo do kršitve evropskih direktiv. Direktiva 2001/42/CE se aplicira na določene načrte in programe, vključno z energetskimi načrti, preden se le-ti izvedejo. Direktiva o strateški presoji ne obvezuje držav članic, da urejajo te načrte, zato glede tega ni možno ugotoviti kršitve evropske direktive. Razpoložljivi podatki kažejo, da so postopki za gradnjo projektov še vedno v teku in trenutno ne obstajajo razlogi za domnevo, da ustrezne določbe zakonodaje Evropske skupnosti ne bodo ustrezno spoštovane.

Vendar pa priloge k peticiji izražajo dvome glede apliciranja direktive Seveso v tržaškem zalivu (člen 13, točka 1), v skladu s tem:« Države članice urejajo zadevo, da so podane informacije o varnostnih ukrepih in o pravilih ravnanja v primeru nesreče, ki jih je treba sprejeti. Te informacije morajo biti podane v takšni obliki, ki bo najbolj primerna za vse osebe in javne ustanove (kot so šole in bolnišnice), ki bi jih lahko take vrste nesreča prizadela (nanašajoč se na čl. 9).

Na sestanku, ki je potekal v Rimu 28. januarja 2008 ,so vprašali italijanske oblasti ,naj pojasnijo uporabo teh določb direktive Seveso.

Italijanske oblasti so Evropski Komisiji obljubile odgovor v enem mesecu.

Komisija bo podajala informacije Odboru za peticije o izidu njihovega ocenjevanja informacij, ki jim jih morajo posredovati italijanske oblasti.

4. Odgovor Komisije z dne 24 aprila2009

Peticija 483/2007

"Italijanske oblasti so se odzvale na prošnjo, da podajo informacije evropski komisiji z dopisom z dne 28. februarja 2008.

Po oceni informacij , ki jih je dobila od italijanskih oblasti, se je Evropska Komisija 19. marca 2009

odločila, da pošlje uradni opomin Italiji zaradi kršenja 13. člena odstavek 1, Direktive 96/82/CE, ki je bila spremenjena (Direktiva Seveso).

Peticija 1147/2008.

Pobudnik se sklicuje na projekte oblasti, povezane z gradnjo obratov plinskih terminalov v bližini Trsta, na meji s Slovenijo. Odkriva nevarnosti podobne naprave za javno zdravje in okolje še posebno zaradi ohlajevanja morja, ki ga povzročajo izpusti hladne vode in s tem povezane posledice za morski ekosistem v Tržaškem zalivu. Temelji pa tudi na pomislekih, ki jih je izrazila sosednja Slovenija. Pobudnik sprašuje, ali so bili pripravljeni načrti v skladu z veljavno zakonodajo EU, kot je ocenjevanje okoljskih vplivov takih objektov.

Komisija je odgovorila z dopisom z dne 3. novembra 2008 točno na te informacije, ki jih je podal podpisnik. Prav tako se je odzvala na prejšnje pismo podpisnika z dne 12. novembra 2007 in tudi na pisno vprašanje parlamenta P-2006/2700 glede predlaganih objektov.

V okviru te peticije, želi Komisija poudariti naslednji dve točki:

Prvič, postopek presoje ocenjevanja vplivov na okolje (VIA) direktive 85/337/CEE, ki je bila spremenjena in je še zmeraj v fazi realizacije. Ta postopek predvideva posvetovanja s Slovenijo na podlagi Konvencije iz Espoja iz leta 1991 o presoji vplivov na okolje v čezmejnem kontekstu. Postopki bi morali zajemati tudi nevarnost takšnih sistemov za javno zdravje in morsko okolje v tržaškem zalivu.

Drugič, v zvezi z drugim dopisom Odbora za dobrine in kulturne aktivnosti Furlanije-Julijske krajine z dne 3. julija 2008, na katero se sklicuje pobudnik, Komisija ugotavlja, da je to mnenje neke oblasti izraženo v sedanjem postopku . V tem pismu se sklicuje na direktivo 2001/42/CE o strateški presoji vplivov na okolje in se nanašajo na njeno aplikacijo na morebitno bodočo spremembo regulacijskega načrta za tržaško pristanišče. Vendar pa Komisija ne ve, če so se italijanske oblasti odločile o spremembi tega načrta.

Na podlagi predloženih podatkov Komisija trenutno ne more ugotoviti nobene kršitve evropske okoljske zakonodaje.

5. Odgovor Komisije, z dne 24. junija 2010

Peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009

"V zvezi s predlagano gradnjo dveh obratov uplinjevalnikov za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina v Tržaškem zalivu, razpoložljive informacije kažejo, da dovoljenja za gradnjo še niso bila izdana in da so posvetovanja med Italijo in Slovenijo o presoji vplivov na okolje še v teku. Komisija trenutno skuša olajšati dvostransko odločitev med obema državama in v tej fazi ne namerava izvajati vzporednih preiskav, ki bi lahko ogrožale njeno vlogo.

Glede izvajanja’ 13. Člena odstavek 1, direktive Seveso 96/82/CE v tržaški pokrajini, se je 19. marca 2009 Komisija odločila, potem, ko je izmenjala informacije z italijanskimi oblastmi, da pošlje Italiji opomin za kršitev člena 13, točka 1. Trenutno se obravnavajo odgovori italijanskih oblasti. Opozoriti je treba, da se ta postopek kršitve, v tem trenutku, ne nanaša na predlagano gradnjo dveh obratov uplinjevalnikov utekočinjenega zemeljskega plina v Tržaškem zalivu.

Komisija bo obveščala Odbor za peticije o poteku postopka glede dveh uplinjevalnikov, ki naj bi bili zgrajeni v Tržaškem zalivu.

Obveščala bo tudi Odbor za peticije o vseh nadaljnjih ukrepih v sedanjih postopkih za ugotavljanje kršitev v zvezi z izvedbo 13. Člena 1. točke direktive Seveso v tržaški pokrajini.

6. Odgovor Komisije, ki je prispel 11. februarja 2011

"V zvezi s predlagano gradnjo dveh obratov za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina v Tržaškem zalivu ,razpoložljive informacije kažejo, da dovoljenja za te projekte še niso bila izdana in da so posvetovanja med Italijo in Slovenijo o presoji vplivov na okolje še v teku. Komisija trenutno skuša olajšati dvostransko odločanje med obema državama in v tej fazi ne namerava izvajati vzporednih preiskav, ki bi lahko ogrožale njeno vlogo.

Glede izvajanja Člena 13, odstavek 1, direktive Seveso 96/82/CE v tržaški pokrajini , se je 19. marca 2009, Komisija odločila, potem ko je izmenjala informacije z italijanskimi oblastmi, da pošlje opomin Italiji zaradi kršitev člena 13, točka 1. Po vrednotenju odgovorov, ki so jih posredovale italijanske oblasti na opomin o kršitvi, se je Komisija odločila, da izda utemeljeno mnenje Italiji o kršitvi člena 13, odstavek 1. Odgovori, ki so jih italijanske oblasti poslale za ta primer, so v fazi obravnave.

Opozoriti je treba, da se ta postopek za ugotavljanje kršitev trenutno ne nanaša na gradnjo dveh uplinjanjevalnikov v Tržaškem zalivu.

To pa zaradi tega, ker se člen 13, odstavek 1, Direktive Seveso uporablja samo za objekte, ki že delujejo, medtem ko predlagana uplinjanjevalnika v Tržaškem zalivu še nimata gradbenega dovoljenja in posledično še nista bila zgrajena.

Komisija bo obveščala Odbor za peticije o razvoju del v zvezi z razmerami o ponovnem umeščanju uplinjanjevalnikov v Tržaški zaliv in bo obveščala o vseh nadaljnih korakih, ki se nanašajo na postopek ugotavljanja kršitev v zvezi z uporabo člena 13 ,odstavek 1 direktive Seveso v tržaški pokrajini.

7. Odgovor Komisije (REV IV) prejet 6. septembra2011

Peticija 483/2007

"V zvezi s predlagano gradnjo dveh obratov za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina v Tržaškem zalivu, razpoložljive informacije kažejo, da ti projekti še vedno nimajo gradbenega dovoljenja in posvetovanja med Italijo in Slovenijo v zvezi s presojo vplivov na okolje so še v teku. Komisija še naprej skuša olajšati dvostranski postopek med državama članicama in je zaprosila italijanske oblasti ,da predložijo dodatna pojasnila.

Glede na aplikacije Člena 13, odstavek 1, direktive Seveso 96/82/CE, so italijanske oblasti odgovorile na obrazloženo mnenje, ki ga je Komisija izdala oktobra 2010, s tem da so posredovale podrobne informacije o različnih objektih, ki se nahajajo v tržaški pokrajini. Komisija še vedno presoja te informacije.

8. Odgovor Komisije (REV V), prejet 27 junija 2012

Peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009

Glede predlaganih objektov o ponovnem uplinjanjevanju zemeljskega plina v Tržaškem zalivu, na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo še izdano nobeno dovoljenje.

V začetku leta 2011 je Komisija zaprosila italijanske oblasti, da pošljejo dodatne informacije v zvezi z postopki za izvajanje takšnih projektov. Komisija je preučila italijanske odgovore in tudi vse informacije, ki so v tem času prispele od podpisnikov in do sedaj ni ugotovila nobene kršitve zakonodaje EU v zvezi z s temi projekti.

Komisija je omogočila dialog med italijanskimi in slovenskimi oblastmi glede teh projektov, zlasti njihovo presojo vplivov na okolje. Italijanske oblasti so pred kratkim potrdile, da so za globalni partnerski pristop k energetski strategiji v severnem Jadranu , ki med drugim upošteva tudi skrb za okolje.

Glede izvajanja Člena 13, odstavek 1, direktive Seveso 96/82/CE v tržaški pokrajini, je Komisija končala preučitev odgovorov, ki so jih posredovale italijanske oblasti, kot odgovor na mnenje Komisije (oktober 2010) glede prekrškov.

Na podlagi teh odgovorov je razvidno, da so italijanske oblasti sprejele ukrepe v skladu z določbami direktive Seveso o obveščanju javnosti o varnostnih ukrepih in za ravnanje v primeru nesreče. Objekti , za katere se uporablja člen 13, odstavek 1, Direktive Seveso ,se nahajajo v tržaški pokrajini občine Dolina, Milje in Trst. Italijanske oblasti so obvestile Komisijo, da so izvedle vrsto pobud javnega značaja za zagotovitev informacij prebivalcem, kako ravnati v primeru resnih nesreč v teh objektih.

Te pobude vključujejo širjenje informacij preko spleta, javnih srečanj, ki zagotavljajo informacije o obratih, zajetih v direktivi Seveso, o ukrepih, ki jih je potrebno sprejeti v primeru nesreče in pošiljanje pismenih obvestil neposredno na naslove družin in podjetij, ki bi lahko bili potencialno v to vključeni.

Zato je 27.februarja 2012 Komisija odločila, da arhivira postopek o kršitvi.

Treba je dodati, da so bili Komisiji pred kratkim predloženi novi podatki v zvezi z morebitnim napačnim izvajanjem členov 8 in 11 Direktive Seveso v tržaški pokrajini. Natančneje, prejete informacije se nanašajo na možno kršitev določb te direktive kot "domino učinek "( nanaša se na stavbe ali skupine objektov, ki se nahajajo v bližini stavb s prisotnostjo nevarnih snovi , zato obstaja mnogo večja možnost, da bi prišlo do nesreč s hudimi posledicami ) in obveznost, določeno v členu 11, točka 4 Direktive, da se preizkusi načrte za izredne razmere.

Zato je Komisija stopila v stik z italijanskimi oblastmi in zaprosila za pojasnila in odgovor v zvezi s tem. Odgovor je prispel v maju in je v postopku preučevanja.

image

TRST 04.08.1972 – Teroristični napad

IMG

IMG_0001

IMG_0002

IMG_0003

IMG_0004

IMG_0005

IMG_0006

IMG_0007

IMG_0008

clip_image002[4]

Alpe Adria Green

Cesta Franceta Prešerna 26

4270 Jesenice

Jesenice, 04.09.2012

European Parliament

The President of the European Parliament

Rue Wiertz
B-1047 BRUSSELS

Zadeva: Plinski terminal Žavlje (uplinjevalnik), ki ga predlaga Gas Natural v Žavljah v Tržaški občini in plinovod do državnega plinskega omrežja, ki ga predlaga družba SNAM.( Petizione 1472/2009)

Alpe Adria Green posreduje naslednje pritožbe v zvezi z Plinskim terminalom Žavlje:

ODSOTNOST PREDLOŽITVE OCENE V.A.S. OB VARIANTAH P.R.P. IN P.R.G.C. V TRSTU

Glede na dejstvo, da je bil projekt uplinjevalnika predlagan s spremembo načrta za Luko (PRP) in Splošnega občinskega urbanističnega načrta (PRGC), ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES opozarjamo, da je za istega nujno potrebno predložiti tudi strateško oceno okolja (VAS).

V resnici je projekt že bil predmet presoje vpliva na okolje (VIA) v skladu z Direktivo 85/337/EGS (glej Prilogo I, točka 1, z izrecnim sklicevanjem na 4.člen, 1.odstavek).

Ista Direktiva 2001/42/ES (3.člen, 2.odstavek, točka a) zahteva, da morajo vsi načrti in programi v zvezi z izvedbo projektov, naštetih v Prilogi I Direktive 85/337/EGS, biti predmet okoljske presoje.

Zato bi morali predlagani varianti PRP in PRGC v Trstu biti predmet okoljske presoje, zlasti glede na dejstvo, da se je podaljšani rok za oprostitev dokončno iztekel 21/07/06 skladu z 13.členom, 3. odstavka iste Direktive 2001/42/ES.

Čeprav je Direktiva 2001/42/ES zavezovala Italijo, da VAS opravi, se Italija tega načela ni držala, v nasprotju z določbami Skupnosti.

V podkrepitev, da je VAS nujna, prilagamo stran tržaškega časopisa Il Piccolo di Trieste 07/24/12 (DOK. 1), kjer je italijanski minister Corrado Clini izjavil: "Il principale punto debole procedurale è comunque che avremmo dovuto, come paese, affrontare la Valutazione strategica per situare i rigassificatori. E del resto cosa prevista dalle norme Ue (“Največja slabost pri postopkih je bila, da nismo obravnali strateškega ocenjevanja pri izgradnji terminalov. Poleg tega to predvidevajo pravila EU”).

“BISTVENA SPREMEMBA NAČRTA PREDLAGANEGA UPLINJEVALNIKA IN ODSOTNOST OBVESTILA REPUBLIKI SLOVENIJI”

V teku leta 2012 je Gas Natural predstavil nove načrte v zvezi s predlaganim uplinjevalnikom, o katerih Avtonomna Dežela Furlanija Julijska meni, da vsebujejo bistvene spremembe prvotnega načrta.

Zaradi tega razloga je italijansko Ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti dne 18.5.12 sporočilo, da “obstajajo elementi, ki utemeljujejo prepričanje o potrebi nove in globalne presoje vseh predlaganih gradenj”.

Deželno nadzorništvo Furlanije Julijske krajine za arhitekturne in okoljske dobrine, periferni organ Ministrstva za kulturne dobrine in dejavnosti, z izjavo od 20.07.12, trdi, da tudi zadnja poročila, ki jih je predstavil Gas natural, ne spoštujejo predpisov italijanskega VIA iz leta 2009, in da je samo Nadzorništvo že izrazilo štiri negativna mnenja o načrtu in poudarilo, da je treba projekt spet preučiti.

Potrebna je ponovna evalvacija čezmejnega vpliva na okolje in informiranje Republike Slovenije in njenih državljanov.

Kljub obvezi Italije, da obvesti Republiko Slovenijo in njene državljane, ni bilo v tem smislu storjenega nič in to krši Direktivo 85/337/EGS in odločbo Sveta Evrope 2005/337/SE.

ODSOTNOST OCENE V.I.A. PRI OBRATU ZA PONOVNO UPLINJEVANJE IN PODVODNA POVEZAVA Z DRŽAVNIM PLINSKIM OMREŽJEM

Sklicujoč na direktivo 85/337/EGS in pravosodno prakso Sodišča Evropske Unije o tem, je znano, da ni mogoča ločena presoja okoljskega vpliva (V.I.A.) večjega števila obratov, ki vršijo eno in isto dejavnost. Isto sodišče je nameč določilo da “je nujno ob koncu spomniti sodnika, ki se ukvarja s primerom, da razdrobitev projekta ne sme biti razlog za izigranje cilja predpisov in, da se zaradi neupoštevanja skupnega učinka se ne sme dogoditi izognitev obveznosti presoje, če lahko projekt, upoštevan kot celota, močno vpliva na okolje v smislu 2.člena, Št.1 direktive 85/337”.

Kar zadeva obveznosti Evropske direktive 85/337/EGS, da se presodi projekt v njegovi celoti (upinjevalnik in plinovodska povezava s kopnim), brez razdrobitve obrata na več delov, kot se je delalo do sedaj, opozarjamo na razsodbo Evropskega sodišča z dne 28.02.2008 in v pravdi C-2/07, kjer se v podobnem slučaju uvaja princip, ki ga je treba uporabljati za vse vrste del, ki potrebujejo presojo okoljskega vpliva (VIA): torej uplinjevalnik in plinovodska povezava potrebujeta skupno presojo, brez možnosti ločene obravnave.

Presojo okoljskega vpliva omenjenega uplinjevalnika so opravili, ne da bi upoštevali posledice, ki bi jih imel skupaj s plinovodom družbe SNAM, ki služi povezavi z državnim omrežjem.

O tem je pisalo tudi Nadzorništvo za okolje Furlanije Julijske krajine Ministrstvu za kulturne dobrine in dejavnosti v dopisu z dne 03.07.08, prot.št.6573/11.6, v katerem je ugotavljalo, da za LNG terminala in plinovod “obstajata dva ločena postopka, v nasprotju z zakonodajo Skupnosti, ki predvideva eno samo skupno presojo vpliva na okolje (VIA)”.

Z dopisom z dne 02/07/09 ref. n. 5082/11.6 je Nadzorništvo za okolje Furlanije Julijske krajine zopet pisalo Ministrstvu za kulturne dobrine in dejavnosti ter ponovno opozorilo na problem v zvezi s projektom plinovoda: "Glede na to, da mora vsaka ocena o izgradnji plinovoda upoštevati projekt v celoti, torej vključno z oceno obrata za ponovno uplinjanje, kateremu plinovod služi, naj se to stori v skladu s temeljnim načelom, da se oceni vpliv na okolje obratov, ki delujejo kot celota. V podporo svoji tezi, je Ministrstvo za okolje in zaščito teritorija in morja (MATMM)- ko se je še imenovalo Ministrstvo za okolje- trdilo, da zakonodaja določa, da tako obrati za ponovno uplinjevanje, kot tisti, ki smo ji zgoraj obravnali, vključno z morskimi strukturami in onimi za skladiščenje, potrebujejo skupno presojo vpliva na okolje (VIA) (glej zapisnik z datumom 10. oktobra 2005-prvo zasedanje Konference storitev za terminal za ponovno uplinjanje terminala GNL Žavlje").

Z dopisom z dne 20.07.2012 ref. n. 5937/11.6 je Ministrstvo za kulturo, Oddelek za arhitekturo in krajino, Furlanije Julijske Krajine na Ministrstvo za kulturo v Rimu, Avtonomno Pokrajino Furlanijo Julijsko krajino v Trstu in Pokrajinski direkciji za kulturo in krajino v Trstu, poslalo pismo v katerem se ne strinja z »Enotnim dovoljenjem za gradnjo in obratovanje plinskega terminala v tržaškem zalivu ( doc.2)

Na vse zgoraj navedeno v AAG smatramo, da so kršeni naslednji parametri:

VARNOST

1. Nikoli ni bila odobrena študija o "domino efektu ", kot to predvideva 12. člen zakonske uredbe št. 334/99 in je vezana na Direktivo 96/82/ES, v zvezi z možnimi velikimi industrijskimi nesrečami, posebno glede nevarnih obratov v Tržaški pokrajini, in morebitno škodo tudi v Republiki Sloveniji.

V Generalnem direktoratu za okolje pri Evropski komisiji so s tem v zvezi odprli posebno mapo.

2. Zakonodajni dekret 334/99 člen 23, določa, da imajo zainteresirani prebivalci možnost, da izrazijo svoje mnenje v primeru namestitve novih naprav, pri katerih obstaja tveganje za varnost in pri realizaciji novih naselij in infrastruktur okrog že obstoječih obratov.

Dne 17.10.05 je z dopisom prot. št. DSA-2005-0025861 Dr. Giuseppe Lo Presti z Ministrstva za okolje sporočal Ministrstvu za produktivne dejavnosti v zvezi z uplinjevalnikom, ki ga predlaga Gas Natural, da “v primeru izdelave projekta za nov obrat podvržen členu 8 Zakonodajnega odloka 334/99, v skladu z direktivo 96/82/ES in v skladu s členom 23 odloka, bodo prebivalci odmočja imeli vsekakor pravico, da izrazijo svoje mnenje, ki bo lahko izraženo v sklopu postopka izdelave urbanističnega instrumenta ali pa postopka evalvacije učinkov na okolje.

Prebivalcev niso vprašali za mnenje, kot to predvideva 8.člen Državnega Odloka 334/99. Sam Gs Natural je obenem 2.05.07 sporočil Ministrstvu za okolje in za zaščito teritorija in morja, da dokument, ki zadeva varnost, in ki ni bil nikoli odobren, ni predviden v sklopu dokumentacije, ki zadeva postopek VIA.

Podjetje je naknadno pripravilo nadaljnjo študijo v skladu s Državnim odlokom 334/99, D.O. 152/06 in s Direktivo 96/82/CE, ki ni bila nikoli objavljena in o kateri državljani niso mogli nikoli zraziti svojega mnenja. Omenjene dokumentacije niso nikoli posredovali Republiki Sloveniji.

3.1. Študija, ki je bila pripravljena za Pentagon leta 1982, zatrjuje da verjetno, če se 9% tovora UZP-ja iz kontajnerja izlije v morje, bi se spremenil v oblak in bi se porazgubljal na vodni gladini, dokler bi se srečal z virom vžiga. Tak oblak bi se lahko v desetih/dvajsetih minutah s pomočjo vetra razvlekel na tri morske milje; v zadnji fazi bi dosegel tudi razdaljo od šestih do dvanajstih milj. Kot ognjena krogla bi lahko zažgal vse, kar bi dosegel in njegova vročina bi lahko povzročila prebivalstvu opekline 3.stopnje ter povzročila požare v razdalji od ene do dveh milj od oblaka. Ognjena krogla UZP-ja, ki bi se razširila v mestu, bi lahko povzročila izredno število požarov in eksplozij na obširnem območu. Trenutno in v bližnji prihodnosti “ne obstaja način kljubovanja velikemu požaru UZP-ja”.

3.2. Kot smo že podčrtali, tudi ISPRA (Visoki Zavod za Obrambo in Raziskovanje Okolja) v mnenju 12/2/2009 pravi: “prav tako je jasno, da bi v slučaju nesreče, ki bi zadevala tanker za nafto in tanker za UZP, prišlo do katastrofalnih posledic”.

ONESNAŽEVANJE TAL IN MORSKEGA DNA

1.1. V zapisu Občine Trst, ki je bil naslovljen na Enotno Okrožno Sodišče, in je sledil nalogu, ki ga je dobil tržaški Pretor Dr. P.V.R., beremo: “V delu morja, ki se nahaja ob Miljah- v severo-vzhodnem delu- v industrijski coni (na zemljiščih, ki mejijo na inštalacije ESSO-ja), je obrežje posuto z vsakovrstnimi odpadki in trdnimi mestnimi in industrijskimi odplakami, tako da morski tok posrka vse onesnažujoče snovi in tako da je ta del morja postal “mrtvo morje” brez rastlinja in živalstva zaradi uničevanja, ki ga tu opravljajo neznanci, predvsem pa zaradi kontaminacije morja z odplakami, ki vsebujejo visoko stopnjo onesnaženosti, ki izvira iz kemijskih proizvodov, baktericidov, olij itd, ki so pomešani z odpadki. Na omenjenem območju – ki ni zaprto za mimoidoče- odlagajo, zdi se že od leta 1981, pepel upepljevalnika mestnih trdnih odpadkov, čigar naprave se nahajajo na hribu Pantalejmunu”.

1.2. V zvezi z valom blata, ki se je izlil v morje, v zapisu 19.05.81 “Bernacchia ESSO Skladišče Trst Sv.Sobota” lahko beremo sledeče: »Kljub našim ustnim svarilom se nadaljuje odlaganje pepela občinskega upepeljevalnika na območje, ki je naša last…opozarjamo naj se takemu postopanju naredi vendar konec in vabimo odgovorne k nujnemu odvozu pepela, ki je bil odložen v jarke ostankov bitumna in ki zaradi te obtežitve prekipevajo in okužujejo bližnje površine, ki se nahajajo v neposredni bližini morja…odklanjamo katero koli odgovornost za bodoče onesnaževanje morja«.

1.3. Na omenjeni površini je v načrtu gradnja uplinjevalnika

2.V zvezi z onesnaženjem Miljskega kanala in Tržaškega zaliva se spominjamo, da je bil v tržaškem krajevnem dnevniku Il Piccolo dne 22.03.03 objavljen članek z naslovom: »Tempirana bomba na dnu zaliva«. Nadnaslov se je glasil: »Vznemirjujoče stanje podobalnih usedlin, ki je bilo včeraj opisano na četrtem simpoziju Srečanja o analitično okoljski kemiji na Tržaški Univerzi«. V članku beremo: »Težke kovine kot baker, svinec, cink, mineralna olja, rakotvorni policiklični ogljikovodiki in še drugo: Na prvi pogled bi se to zdela vsebina odlagališča za posebne odpadke, v resnici pa so to usedline, ki se nahajajo pod obalo celotne Tržaške pokrajine, in predvsem na dnu Miljskega Kanala… Vznemirjujoče stanje, ki so ga opisali včeraj na zgoraj omenjenem simpoziju: «Okoljska kakovost Tržaškega zaliva: današnje stanje in vprašanja za bodočnost«, to je bila tema simpozija, ki ga je vodil Profesor Edoardo Reisenhofer. .. Miljski kanal v delu ob Žavljah: »V tistem delu območja poteka že več desetletij izlivanje; obenem je to področje zelo gosto naseljeno. Naše analize razkrivajo, da v vsem Severnem Jadranu- poudarja Prof. Reisenhofer- nimamo tako visoke stopnje onesnaženosti, niti v delti reke Pad. V določenih točkah so sestavine usedlin podobne tistim v kanalizaciji«…Paola Del Negro, ki je zaposlena v Laboratoriju za morsko biologijo: Po njenem poročilu, pred katerim je imel splošno uvodno besedo Dr.Gianpiero Adami, profesor analitične kemije, je posegel Dr.Stefano Covelli, profesor na Oddelku za geološko okoljske in morske znanosti na Tržaški univerzi, ki je dejansko potrdil močno prisotnost razstopljenega živega srebra v vodah Tržaškega Zaliva”.

3. Po vpogledu elaboratov, ki jih je predstavila SNAM v zvezi s povezavo plinovoda predlaganega uplinjevalnika z državnim plinskim omrežjem, je razvidno, da ob prisotnosti vetrov burje in jugozahodnika, tokovi, ki prihajajo iz Miljskega Kanala in iz Tržaškega Zaliva, potujejo proti obali Republike Slovenije.

4. Taki morski tokovi naj bi torej s sabo odnašali onesnaženi material, ki bi se tako znašel na ribolovnem območju Republike Slovenije s posledično škodo na ribolov zaradi koncentracije onesnaženja s kadmijem, kromom, železom, manganom, niklem, svincem, vanadijem, cinkom in živim srebrom.

ONESNAŽEVANJE OZRAČJA

Med postopke kršitev, ki jih je sprožila Evropska unija proti Italiji v skladu s členi 258 in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije, spada postopek št. 2008/2194 (kakovost zraka: koncentracija delcev PM10 v zraku okolja), ki se nanaša na izvajanje Direktive 2008/50/ES, po kateri je razvidna prekoračitev meje PM10 tudi na tržaškem ozemlju. To onesnaženje močno presega mejo in zadeva zato tudi Republiko Slovenijo ter povzroča škodo in kronične bolezni tudi pri otrocih.

Evropska komisija je obenem z lastno določbo 06.07.12, ki jo je podpisal slovenski komisar Janez Potočnik, že sporočila Italiji zavrnitev, ki izhaja iz Direktive 2008/50/ES, prošnje za podaljšanje termina, ki je bil določen za dosego mejne vrednosti za dušikov dioksid tudi na tržaškem ozemlju in ki povzroča onesnaževanje tudi v Republiki Sloveniji.

Direktiva 2008/50/CE v členu 25 (čezmejno atmosfersko onesnaženje), 4.odstavek, določa da “V slučaju, da se pripetijo prokoračitve informacijske meje in alarmne meje na območjih in mestih v bližini državnih meja, morajo biti čimprej informirane dotične oblasti sosednih držav članic, ki so prizadete. Te informacije morajo biti na razpolago tudi javnosti.

Italija ni nikoli ukrepala v smislu rešitve tega problema in načrt predlaganega uplinjevalnika potrjuje povečanje onesnaževanja v primeru izgradnje objekta.

ZAKLJUČKI

Potrebno je:

1.opraviti postopek v zvezi z V.A.S. glede na spremenjeni predlog tržaškemu P.R.P.-ju in glede na spremembo pa P.R.G.C. –ju Tržaške Občine;

2.začeti s postopkom v zvezi z enotno V.I.A. glede na predloge: uplinjevalnik in plinovod v povezavi z državnin plinskim omrežjem;

3.informirati Republiko Slovenijo v zvezi z onesnaževanje ozračja in v zvezi s spremembami načrta;

4.posvetovanje s prebivalstvom po predhodni izdelavi primerne študije o “domino efektu”.

Vse to mora biti storjeno v duhu prej omenjenih Direktiv 2001/42ES, 85/337/ES, 2008/50/CE in 96/82/ES v sklopu čezmejnih postopkov v sodelovanju z Republiko Slovenijo in njenimi državljani ob izvajanju Konvencije iz Aarhusa z dne 25/06/98, ki jo je odobril Svet z določbo 2005/370/CE.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard,

  • Share/Bookmark

Komisija za izbor imena tretjega četrtletja na črni listi, je izbrala:

ŠE VEDNO NEZNANO ODGOVORNO OSEBO, KI JE ODGOVORNA ZA NELEGALNO ODVRŽENE SODOVE V RODIŠKEM RUDNIKU

21. avgusta 2012 se je Eko patrulja podala v opuščen premogovnik pri Rodiku sledeč podatku iz članka v Primorskih novicah izpred nekaj let, da naj bi bili v njem sodi z radioaktivnimi odpadki. To so novinarki povedali domačini, ki so ubranili rudnik pred polagalci venca na domnevnem povojnem morišču. Že takoj za vrati je nekaj zmečkanih zarjavelih sodov, največji kup pa je okoli 100 m v notranjosti. Tam nasutje prsti in skal zapira nadaljevanje, ki ga izdaja prepih. Strokovnjak je ugotovil, da bela in zelena snov ilovnatega izgleda ne seva. Vzel je vzorec, saj se nahaja v vodozbirnem območju Rižanskega vodovoda, v njegovem tretjem zaščitnem pasu. Predlagal bo, da se podzemno divje odlagališče čim prej sanira in razišče, kaj se skriva za podorom.

Po zadnjih podatkih, ki smo jih zbrali v AAG, so sodove navozoli iz Mitol – Ajdovščina, podor pa je bil umetno sprožen, da se ne bi videlo, kaj je v jami. Zopet eno breme preteklosti, za katerega se je vedelo, samo ukrepal ni nihče! KAJ BO, ČE PRIDE OB TEM POMANJKANJU PITNE VODE, ŠE DO ONESNAŽENJA VODE IZ TE JAME, KDO BO ODGOVOREN???

  • Share/Bookmark

Bioplinarne: nas rešujejo ali zastrupljajo?


Bioplinarne: nas rešujejo ali zastrupljajo?

14.10.2012 22:30

ANDREJA ŠALAMUN
ANDREJA.SALAMUN@FINANCE.SI

Zakaj nekatere bioplinarne povzročajo toliko hude krvi med okoliškimi prebivalci in ali so civilne iniciative res le skupine zdraharjev?

 

BIOPLINARNA

Kategorije

Energetika
Časopis

Danes je peti dan, odkar civilna iniciativa Nove ideje zbira podpise proti bioplinarni v Ilirski Bistrici (njen lastnik je Biofutura). V Pirničah, kjer je lastnik bioplinarne družba Bioštrom, so peticijo proti plinarni že podpisali. Belokranjci so s peticijo, ki so jo predali ministru za kmetijstvo in okolje, zahtevali odpravo smradu iz tamkajšnje bioplinarne.

Vsi trije omenjeni objekti imajo nekaj skupnega: glasne in aktivne civilne iniciative, v katere so se povezali ljudje iz okolice. Pritožujejo se nad smradom in neupoštevanjem pravil, predvsem pa nad počasnostjo in pasivnostjo odgovornih ustanov. Se bojujejo za svoj prav ali zgolj mešajo štrene donosnega posla?

»Slovenci bi radi imeli vse ugodnosti energije iz bioplinarn, le proizvodnja bi morala biti na drugem koncu države,« pravi Marjan Kolar iz Ketra Organice, ki je v Sloveniji v tem poslu v samem vrhu. »Zato tudi nimamo izkoriščenega niti vetrnega niti geotermalnega potenciala, čeprav bi na primer Skandinavci takoj vlagali vanj v Pomurju. Bioplinske naprave so za marsikoga moteče, čeprav so vsa ta nasprotovanja večinoma neutemeljena in investitorjem povzročajo veliko škodo,« meni Kolar.

Civilne iniciative so izraz nemoči

»Ne verjemite, da ljudje proti bioplinarnam protestirajo le zato, ker nekoga ne marajo, ali iz nevoščljivosti,« dodaja Niko Šuštaršič, predsednik okoljskega gibanja Proteus iz Črnomlja. »Civilne iniciative se rojevajo iz občutka nemoči in obupa, ko se izkaže, da ministrstva in inšpekcije, torej država, niso sposobni preprečiti onesnaževanja okolja,« trdi. Z njim se strinja tudi Brane Koren iz civilne iniciative Nove ideje. Poudarja, da je vsem trem bioplinarnam skupno predvsem to, da so neprimerno umeščene – vse namreč stojijo v bližini naselja. »Poleg tega je nespametno umeščati bioplinarne na prepustna tla, kjer lahko morebitni naključni ali namenski izpusti tekočin hitro pridejo v stik s pitno vodo, kot se je to že zgodilo,« opozarja.

Prihaja še ena uredba

Zakaj se pravzaprav ljudje vse pogosteje pritožujejo nad nepravilnostmi bližnjih bioplinarn? Je razlog nezadosten nadzor nad poslovanjem, vhodnimi surovinami in digestatom? Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kamor sodi energetika, so bili z odgovori skopi. Bolj zgovorni so bili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so pred kratkim poslali v javno obravnavo predlog besedila uredbe o predelavi bio- loško razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov.

Uredba naj bi dokončno uredila tudi področje bioplinarn, neuradno pa je slišati, da bo okolju prinesla več škode kot koristi. Predlog namreč prinaša nove mejne (dopustne) vrednosti težkih kovin, ki so precej višje od zdajšnjih, pravijo poznavalci. Tako za rakotvorni kadmij zvišuje dopustno vrednost z dosedanjih 0,5 na tri miligrame na kilogram suhe snovi. Mejna vrednost velja za bioplinske gnojevke, ki vsebujejo manj kot 20 odstotkov suhe snovi, kamor sodijo vse bioplinske gnojevke iz industrijskih bioplinarn. Novost je tudi ta, da za baker in cink ni omejitev, razen ko je med vhodnimi surovinami več kot 50 odstotkov svinjske gnojevke.

Uvedejo naj licenco za upravljanje bioplinarne

Kako preprečiti nasprotovanje domačinov? »Država bi morala uvesti licenco za uprav- ljanje bioplinarne, s katero bi upravljavci dobili ustrezno znanje za pravilno vodenje bioplinarne z vidika stroke, požarnega varstva in varstva pri delu, varstva okolja in vključenosti v območje, na katerem deluje,« svetuje Gasan Osojnik s Kemijskega inštituta. Oba s Kolarjem opozarjata, da se morajo lastniki in upravljavci bioplinarn zavedati, da se javno mnenje o vplivu delovanja bioplinarne na kakovost življenja v njeni neposredni okolici začne oblikovati že dolgo pred postavitvijo naprave. »Bioplinarna, ki živi z okolico in z njenim prebivalstvom, skrbi za dobro predhodno izobraževanje o tehnologiji in sprotno obvešča o učinkovitosti predelovanja, izpolni predstavljene obljube in upošteva življenjski prostor prebivalcev, je vsekakor dober sosed in tudi takšnih imamo nekaj v Sloveniji,« pravi Osojnik.

Še vedno brez strategije

Naša država je bioplin navedla kot glavno usmeritev nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo za obdobje 2010–2020. V skupnem prispevku obnovljivih virov naj bi letos iz bioplina zagotovili 5,5 odstotka elektrike, leta 2020 pa šest odstotkov. A prave strategije država nima. »V izvajanje evropskih usmeritev na tem področju je šla Slovenija povsem nepripravljena in strategijo razvoja bioplinarn obljublja že nekaj let,« pravi Niko Šuštaršič. »Zato bioplinsko politiko v Sloveniji vodi močan bioplinski lobi, ki predvsem zasleduje državne subvencije in dobičke, vprašanja okolja pa so po izkušnjah očitno drugotnega pomena,« je kritičen Šuštaršič. Trdi, da bi morala nova strategija predvideti le dve vrsti bioplinarn, in sicer manjše kmetijske, ki bi jih uporabljale večje kmetije, in industrijske, namenjene predelavi drugih organskih odpadkov. »Te bi morale biti dimenzionirane glede na potrebe regije, biti pa bi morale v javno-zasebnem part- nerstvu, da bi na njihovo delovanje lahko vplivala tudi lokalna skupnost.« Prepričan je, da bi se tako lahko izognili pridelovanju kmetijskih rastlin za predelavo v elektriko, regijska zadostnost pa bi preprečila dolge prevoze in gospodarsko škodo, ki vsak dan nastaja zaradi tega.

»Ko investitorji pridobijo gradbeno dovoljenje in se lotijo naložbe, bi morali biti, če delujejo po predpisih in dovoljenjih, zaščiteni,« pravi Kolar. Vendar pa možnost prepovedi delovanja obstaja, pravijo na kmetijsko-okoljskem ministrstvu. »Inšpekcija za okolje in naravo lahko obratovanje prepove, če naprava deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja,« pojasnijo.

Vse več podjetij se povezuje z znanstveniki

Vsi vpleteni se strinjajo, da je predelovanje odpadkov v bioplinarni načeloma koristna okoljska dejavnost, če poteka po pravilih. Kako mora biti zgrajena bioplinarna, da je neoporečna? »Na okoljski vpliv bioplinarne poleg učinkovitega vodenja procesa vplivajo še številni dejavniki, ki so odvisni od vrste naprave, vrste substrata, načina izrabe proizvedenega bioplina, uporabe digestata, načina zagotavljanja neprepustnosti za plin in drugega,« našteje Gasan Osojnik. »Pomembni sta tudi logistična in ekosocialna umeščenost bioplinarne. S strokovnega vidika moramo za njeno pravilno delovanje izpolniti ustrezne in stabilne delovne pogoje – temperatura, pH-vrednost, režim mešanja. Pri pravilnem delovanju bioplinarne v okolici ne smemo zaznati motečih dejavnikov,« pojasni. Doda, da se vse več podjetij, ki se ukvarjajo z bioplinom, ne zanaša zgolj na zdajšnjo tehnologijo, ampak se zanima za sodelovanje z znanostjo »z namenom razvoja lastnih tehnoloških, inženirskih ali procesnih rešitev«.

Problematične zlasti tiste na krasu

Posebej problematične so bioplinarne na krasu. »Razlog so velikanske količine bioplinske gnojevke – v Črnomlju na primer 30 tisoč ton na leto,« opozarja Šuštaršič. »Ker je zastonj, z njo gnojijo več, kot bi bilo treba. Tudi če zagotovijo okoljsko kakovost prvega razreda, gnojevka še vedno pomeni nevarnost onesnaženja podtalnice in vodnih virov z nitrati in nitriti,« pove. Doda, da se je obremenitev tal z dušikom v Beli krajini zaradi delovanja bioplinarne povečala za 46 odstotkov.

Koga in kdaj nadzorujejo

»Nadzor inšpekcije za okolje in naravo se zaradi številnih prijav domnevnih nepravilnosti v bioplinarnah – večinoma se navezujejo na neprijetne vonjave – izvaja precej pogosto,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Večkrat na mesec, v različnih časovnih obdobjih in zunaj običajnega delovnega časa, trdijo. Polivanje digesta po kmetijskih zemljiščih pa nadzoruje kmetijska inšpekcija, in sicer takrat, ko se to dejansko izvaja. Koliko nadzorov so opravili v bioplinarnah, ki jih omenjamo v članku, in kaj so ugotovili?

Bioplinarna Ilirska Bistrica: inšpektor za okolje je opravil 20 rednih in izrednih pregledov. Izdali so jim dve odločbi o prepovedi uporabe pregnitega blata za rabo v kmetijstvu za vnos v ali na tla ter uvedli prekrškovna postopka (enega zaradi neobveščanja pristojnega organa ob okoljski nesreči, drugega pa zaradi izpuščanja industrijskih vod v javno kanalizacijo).

Bioplinarna Črnomelj: v zadnjih dveh letih so jih redno ali izredno pregledali 18-krat. Nekatere preglede je inšpektor za okolje opravil skupaj z veterinarskim oziroma kmetijskim inšpektorjem. Inšpektor za okolje je dvakrat izdal odločbo o prepovedi uporabe pregnitega blata za rabo v kmetijstvu za vnos v ali na tla. Blato je bilo namreč takšne kakovosti, da se ne sme neomejeno uporabljati. Izdali so jim tudi plačilni nalog zaradi kršitve okoljevarstvenega dovoljenja.

Bioplinarna Pirniče: inšpekcija za okolje in naravo je od 23. septembra 2011 do danes opravila šest nadzorov. Nadzorovali so izpolnjevanje zahtev iz inšpekcijske odločbe, s katero so lastniku odredili odstranitev odpadne silaže s platoja silosa. Ker so pri dveh izmed šestih nadzorov ugotovili, da zavezanec ni izpolnil inšpekcijske odločbe, so ga kaznovali vsakič z deset tisoč evri. Na odločbe se je investitor pritožil in o njih še ni odločeno. Zadnji inšpekcijski pregled so na kraju bioplinarne, ki še ne deluje, opravili junija letos. Ugotovili so, da je zavezanec s platoja silosa odstranil odpadno silažo in tako izpolnil zahteve inšpektorja za okolje.

Drugačna podoba nemških bioplinarn

14.10.2012 22:30

ANAMARIJA URBANIJA
EKO@FINANCE.SI

Nemški znanstveniki ugotavljajo, da bioenergija ne more pomembno pripomoči k nadomeščanju fosilnih virov in energije iz jedrskih elektrarn; državi svetujejo, naj se usmeri v veter in sonce

 

Poudarki

16 % elektrike naj bi Nemčija do leta 2020 zagotovila iz biomase.

10 % toplote naj bi Nemčija do leta 2020 zagotovila iz biomase.

12 % goriv naj bi Nemčija do leta 2020 zagotovila iz biomase.

Kategorije

OVE in URE
Časopis

Nemčija se je odločila odpovedati jedrski energiji in namerava do leta 2022 zapreti vse jedrske reaktorje ter se preusmeriti na alternativne vire energije. Po vsej državi zato kot gobe po dežju rastejo vetrne in sončne elektrarne ter bioplinarne. Zadnje – v Nemčiji jih je že okoli osem tisoč – pa so vse pogosteje tarča kritik varuhov narave in tudi znanstvenikov. Zraven kupol bioreaktorjev se navadno širijo kilometri koruznih polj. Koruza je namreč najbolj kalorična surovina za proizvodnjo bioplina.

Nemški kmetje so množično preorali pašnike ter se lotili pridelave koruze in proizvodnje bioplina, ker jim mleko ni več prinašalo dobička. Presedlali so na dejavnost, ki obljublja boljši zaslužek. Z elektriko, ki jo pridobivajo z bioplinom, pokrijejo svoje potrebe po energiji, s pošiljanjem odvečnih količin v električno omrežje pa še zaslužijo. Organizacije za varstvo okolja že dolgo kritizirajo do okolja neprijazne monokulture – pri tem mislijo zlasti na velikanske površine koruznih polj –, ki pospešujejo industrializacijo kmetijstva. Pred negativnimi posledicami pretirane uporabe biomase kot energetskega vira svarijo tudi znanstveniki.

Nemčija ambicioznejša od EU

Evropska unija si je za cilj postavila, da naj bi do leta 2020 deset odstotkov goriva za vozila pridobili iz biomase. Cilj Nemčije je še bolj velikopotezen – 16 odstotkov elektrike, 10 odstotkov toplote in 12 odstotkov goriv naj bi prišlo iz biomase.

Te cilje je pred kratkim zavrnila nemška akademija znanosti Leopoldina, katere osrednja naloga je svetovanje politiki. Dvajset znanstvenikov je ugotovilo, da bioenergija kot ekološko sprejemljiv vir energije za Nemčijo zdaj in v prihodnje ne more kvantitativno pomembno pripomoči k energetskemu preobratu, kot v Nemčiji imenujejo nadomeščanje fosilnih virov in energije iz jedrskih elektrarn. Če hoče država uresničiti svoje cilje, naj se usmeri v druge alternativne vire, kot sta vetrna in sončna energija.

Desetina pridelane biomase gre v bioplinarne

Svoje mnenje so znanstveniki utemeljili z že večkrat ponovljenimi slabimi stranmi bioenergije. Za njeno izkoriščanje je potrebno veliko kmetijskih površin, pogosto pa njeno pridobivanje povzroča tudi več izpustov toplogrednih plinov in ekološke škode. Poleg tega gre pridelovanje energetskih rastlin, na primer koruze, na račun pridelovanja poljščin za prehrano prebivalstva. Ta argument vedno znova navajajo varuhi narave in organizacije za pomoč državam v razvoju.

Nemški kmetje na njivah in travnikih pridelajo več kot 50 milijonov ton biomase. Od te 90 odstotkov neposredno ali posredno pristane na krožnikih ali v industrijskih izdelkih, deset odstotkov pa uporabijo za proizvodnjo energije. Zraven pride še tri milijone ton slame, ki bi morala ostati na njivah, da bi tam izravnala izgubo ogljika (humusa). Po podatkih strokovnjakov evropska obdelovalna zemlja že nekaj časa izgublja tri odstotke ogljika na leto, kar pomeni, da izgublja rodovitnost.

Pokuriti manj domače biomase

Da bi evropske države pokrile potrebe po energetskih rastlinah in po rastlinah za prehrano, morajo čedalje več uvažati, s tem pa izvažajo tveganja, ki so povezana z intenzivnim kmetijstvom – uničevanje naravnih območij in erozijo tal. Hkrati se povečujejo možnosti za lakoto in nemire zaradi zvišanih cen živil zaradi velikega povpraševanja v Evropi in Ameriki. Zato akademiki iz Leopoldine sklepajo: »Če bi za energetske namene pokurili manj domače biomase, je ne bi bilo treba toliko uvažati.«

Podeželje postaja koruzna puščava

Širjenje pridelave je po mnenju akademikov ekološko vprašljivo, saj gre večinoma za intenzivno kmetovanje. Krči se življenjski prostor za domače živalske in rastlinske vrste. Že zdaj se podeželski prostor spreminja v koruzno puščavo, ki je že dobila ime »rumena nadloga«. Sproščajo se tudi toplogredni plini. Na zelenih površinah se uskladišči več ogljikovega dioksida kot na njivah, in če travnike preorjejo, uhaja ogljikov dioksid. Zaradi dušikovih gnojil uhajajo v ozračje velike količine dušikovega oksida, ki je kot toplogredni plin 300-krat močnejši od ogljikovega dioksida.

Poleg tega proizvajalci bioplina igrajo kočljivo igro z dvema močnima toplogrednima plinoma. Metan, energetski vir v bioplinu, učinek tople grede pospešuje 25-krat močneje kot ogljikov dioksid. Pri proizvodnji plina nastaja tudi že omenjeni dušikov oksid. Plini lahko uhajajo v okolje, saj bioplinarne niso povsem tesno zaprte ali pa izpuščajo plin, da znižajo pritisk.

»Leopoldinci« zato priporočajo, naj država podpira samo takšne oblike bioenergije, ki ne bodo povzročile pomanjkanja živil in njihove višje cene. Poleg tega te oblike bioenergije ne bi smele negativno vplivati na ekosisteme in biološko raznovrstnost. Imeti bi morale torej boljšo ekološko bilanco kot fosilni viri energije, ki jih nadomeščajo. Kot sprejemljive oblike pridobivanja energije iz biomase akademiki dopuščajo uporabo gnoja, gnojevke, rastlinskih ostankov in živilskih odpadkov.

Iz kmeta v energetika čez noč

V zvezi s tem pa se pojavljajo drugačni pomisleki, ki jih akademiki niso toliko poudarili. V bioplinarnah se gnoj spreminja tako rekoč v zlato, a sprememba iz kmeta v energetika poteka veliko teže.

Inšpektorji pri ogledih kmetij, ki so postavile bioplinarne, odkrijejo veliko napak, ki so bodisi posledica nemarnosti bodisi nevednosti. Zato se zgodi veliko nesreč. Pri najhujši doslej so zaradi zastrupitve z žveplovodikom, ki je uhajal iz zbirne jame, umrli štirje ljudje. Ni uradnih podatkov, koliko požarov se zgodi v bioplinarnah, ker iz fermenterja uhaja plin, ter koliko gnojevke steče v potoke in pomori vse živo. Po približnih ocenah jih je od 40 do 60 na leto. Večini bi se bilo mogoče izogniti, če bi bili upravljavci bioplinarn skrbnejši.

Predpisov ne manjka. Vsaka zvezna dežela ima svoje, pa še na državni ravni jih je veliko, preveč, da bi jih lahko navadni ljudje razumeli. Strokovno združenje za bioplin sicer omogoča izobraževanje, ki pa ni obvezno. Nadzor se opravlja le na večjih obratih, lastniki manjših morajo za to poskrbeti sami. Zato strokovno združenje zahteva obvezno izobraževanje in izdajanje potrdil.

Ohranjajo ali uničujejo okolje?

Pravzaprav gre za paradoks. Načeloma je bioplin pomemben za energetski pre- obrat. V brezvetrju ali oblačnem vremenu, ko ni na voljo vetrna ali sončna energija, lahko kmetje poženejo plinske motorje, proizvajajo elektriko in nadomestijo energijo iz drugih virov, toploto, ki jo proizvajajo motorji, pa lahko uporabljajo za ogrevanje.

Veliko bioplinarn pa tej idealni podobi ne ustreza, ker posredno ali neposredno uničujejo raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst, obremenjujejo okolje in celo pospešujejo podnebne spremembe.

Andreja Šalamun

Okolje in energija, urednica

Poslovni dnevnik Finance, d. o. o.

  • Share/Bookmark