ALPE ADRIA GREEN

Just another blog.siol.net weblog

Arhiv za Avgust, 2012


TOŽBA CINKARNE CELJE PROTI BORISU ŠUŠTARJU

V AAG dajemo vso podporo g.Borisu Šuštarju in Celjskim civilnim inicijativam!

DIHAM CINK

Izjava za javnost

štev.23.

Slovensko javnost in politiko, Evropsko Komisijo in Evropski parlament obveščamo, da je Cinkarna Celje vložila tožbo za plačilo odškodnine 30 000 evrov in stroškov postopka proti koordinatorju Civilnih iniciativ Celja Borisu Šuštarju.

Tožba naj bi imela temelj v neresničnih navedbah, ki naj bi krnile njihov ugled  kot poslovno uspešnega in odgovornega subjekta. Uprava Cinkarne trdi, da niso »umazana« industrija in da so njihovi  izpusti v okolje skladni z zakoni  in ne vplivajo na porazno zdravstveno stanje prebivalstva v celjski kotlini.Potrebno je ponoviti, da smo mnenja, da je Cinkarna Celje tovarna, ki je s svojim  delovanjem od ustanovitve grozovito uničila okolje in za stoletja onemogočila normalno-zdravo življenje prebivalstva celjske kotline. 17. ha področja stare Cinkarne, sredi mesta Celja, najbolj onesnaženega področja v Sloveniji in med žalostnimi svetovnimi rekorderji, kjer se s prašenjem in izpiranjem v podtalnico in vodotoke nepopravljivo in dolgoročno zastruplja okolje še sedaj, je posledica delovanja Cinkarne. Aktualna proizvodnja, kjer predelajo tisoče ton rude ilmenit in titanove žlindre pa dokazano spušča v okolje s prašenjem rakotvorne težke kovine, kot so kadmij, arzen, nikelj in še mnoge druge nevarne snovi. Z dokazanim prašenjem iz deponije sadre Za Travnikom, kjer je večina rakotvornih delcev pod PM 5, ki prav tako po uradnih analizah vsebujejo  rakotvorne težke kovine pa dodatno uničujejo vso naravo. Pričevanja okoliškega prebivalstva v dokumentarcu novinarja Primoža Meška RTV SLO in članku v prilogi Večera  7DNI novinarke Mateje Jazbec, poleg vseh ostalih novinarskih prispevkov pa dajejo pravo sliko ogrožanja okolja in zdravja ljudi.  Ekscesi, kot je bila eksplozija filtrov, izpusti brez delovanja filtrov, počen cevovod odpadne titanove sadre in erupcije kisline, ki je po pričevanju zaposlenih nasproti Cinkarne poškodovala veliko avtomobilov pa so dokaz, »da ne obvladujejo proizvodnega procesa v celoti«.  Škandalozno prikrita  raziskava krvi delavcev  Cinkarne, kjer je imelo kar 60% poškodovane kromosome pa dokazuje, da so bili pripravljeni prikriti  tudi najhujša dejstva pred svojimi zaposlenimi.

Zato upravi Cinkarne nič ne verjamemo.

Na podlagi vseh uradnih podatkov, strokovnih analiz in analiz, ki smo jih plačevali sami, utemeljeno in legitimno opozarjamo na nesprejemljivost delovanja tako ekološko sporne in nesprejemljive industrije sredi mesta Celja.

Tudi z vloženo tožbo, s katero poskušajo skrajno nesprejemljivo ustrahovati predstavnike civilne družbe,  nas ne bodo ustavili.

Boris Šuštar

koordinator

Civilne iniciative Celja

EKOTERORIST JE REKEL ŠROT:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/2010/11/20/ekoterorist/

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: http://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! http://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/ Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com ali pa ga skopirate iz: http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

  • Share/Bookmark

PLINSKI TERMINALI – Uplinjevalnik: Tondov korak nazaj

Primorski dnevnik –

Uplinjevalnik: Tondov korak nazaj

 

Deželni svetnik Igor Kocijančič in dolinska županja Fulvia Premolin sta izrazila zadovoljstvo ob izjavah predsednika deželne vlade Renza Tonda, po katerih naj ne bi bil pripravljen vztrajati pri podpori gradnji uplinjevalnika pri Žavljah spričo nasprotovanja krajevnih uprav.

Deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič in dolinska županja Fulvia Premolin sta izrazila zadovoljstvo ob izjavah predsednika deželne vlade Furlanije Julijske krajine Renza Tonda za tržaški italijanski dnevnik, po katerih naj bi Tondo ne bil pripravljen vztrajati pri podpori gradnje uplinjevalnika pri Žavljah spričo odločnega nasprotovanja krajevnih uprav.
»Zakaj bi moral iti sam naprej, če bi se znašel pred krajevnimi upravami, ki odločno nasprotujejo uplinjevalniku?,« se je po pisanju dnevnika vprašal Tondo, ki je sicer še vedno prepričan, da bi gradnja obrata pri Žavljah predstavljala pozitivno stvar za Italijo, FJK in Trst, vendar ga bo deželna uprava težko uveljavila spričo nasprotovanja zainteresiranih občin ter Pokrajine Trst. Za deželnega predsednika poleg podpore oz. nasprotovanja gradnji uplinjevalnika obstaja tudi tretja pot, t.i. »pot ne nasprotovanja«, vendar, če ni soglasja krajevnih uprav, naj se oblikuje vsaj omizje za soočenje in analizo pozitivnih in negativnih aspektov načrta.
Na Tondove besede so se odzvali župana Trsta in Milj, Roberto Cosolini in Nerio Nesladek, in predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat ter, kot že rečeno, tudi Kocijančič in Premolinova. Prvi meni, da če so to Tondove besede, je pozitivno, glede na to, da imajo vsi ostali zelo utemeljene pomisleke nad načrtom za gradnjo obrata v Žavljah in je bila edina, ki se je ideološko zavzemala zanj, prav deželna deželna uprava. Zato korak nazaj predsednika deželne vlade Kocijančič jemlje z zadoščenjem, vendar ne ve, če bo to dovolj.
Zadovoljna je tudi Premolinova, ki opozarja, da je o potrebi po preverjanju pozitivnih in negativnih aspektov načrta Občina Dolina govorila že od leta 2008. Ker je bilo veliko več negativnih kot pozitivnih aspektov, se je dolinska občinska uprava od vsega začetka izrekla proti gradnji, nam je povedala Premolinova in pri tem omenila tudi nasprotovanje občanov, posebej pa je poudarila, kako sta se občini Dolina in Milje kot prvi postavili po robu načrtu za gradnjo uplinjevalnika in pri tem vložili priziv na Deželno upravno sodišče ter poslali dopis tožilstvu

  • Share/Bookmark

PRIPOMBE AAG NA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE ŠENTJUR

clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Občina Šentjur

Mestni trg 10,

3230 Šentjur

Jesenice, 13.08.2012

Na podlagi javnega naznanila, razgrnjenega 10. julija 2012, ki je v skladu z 50. in 60. členom Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Ur.l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr), 43/2011-ZKZ-C) in 37. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – Uradno prečiščeno besedilo) občina Šentjur, podaja mednarodno društvo Alpe Adria Green za zaščito okolja in narave, ki deluje v državi Sloveniji, kot društvo v javnem interesu, naslednje

Pripombe na javno razgrnitev Občinskega prostorskega načrta občine Šentjur z okoljskim poročilom,

V AAG smo proučili Odlok o strateškem prostorskem načrtu občine Šentjur (v nadaljevanju SPN), Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu občine Šentjur (v nadaljevanju IPN) in Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt. Zahteve in stališča AAG prikazujejo, da navedeni dokumenti niso pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja, kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja, zato AAG vlaga zahteve in stališča:

- da se v Planinski vasi v OPN črta VSILJENO in PROTIRAZVOJNO območje proizvodnih dejavnosti (vijolično, karta R2 okoljskega poročila), vsega 20 m od prve hiše, na lokaciji, kjer je zdaj nelegalna izvenplanska asfaltna baza in da se ne načrtuje nobenih proizvodnih dejavnosti v Planinski vasi, ki ima povsem drugačen značaj in prioritete razvoja.

- da se asfaltna baza v Planinski vasi črta iz vseh delov OPN in okoljskega poročila

- da občina Šentjur takoj poda zahtevo lastniku asfaltne baze v Planinski vasi, da jo takoj in na svoje stroške preseli iz Planinske vasi

- okoljsko poročilo je nesprejemljivo, ker z načrtovanjem novega območja proizvodnih dejavnosti vsiljuje asfaltno bazo Planinski vasi.

- v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu (IPN) je povsem nesprejemljiv 127.člen (EUP – PS4), ki skuša legalizirati asfaltno bazo v Planinski vasi in ji podaljšati delovanje še za najmanj 10 let. Zahtevamo izločitev tega člena iz Odloka in takojšnje

zaprtje asfaltne baze ter na stroške lastnika, ki jo je vsilil prebivalcem, takoj preseliti iz Planinske vasi.

- zahtevamo podatek, kdo je avtor 127.člena tega Odloka. Gre za sum korupcije, saj je vsakomur znano, da je ustavno sodišče zavrnilo asfaltno bazo!

V nadaljnem razširjeno podajamo argumente za naše zahteve, skupaj z dodatnimi kazalci o škodljivosti in nesmiselnosti asfaltne baze v Planinski vasi.

1. Prikaz veljavne planske rabe na karti, julij 2012 – R1, v Okoljskem poročilu pravilno navaja, da je v skladu s obstoječim planom občine v Planinski vasi izključno stanovanjska cona (rumeno) in nobene industrije.

Zato je asfaltna baza, ki pa fizično obstaja, nelegalna in v nasprotju, torej v protipravnem statusu z obstoječim temeljnim planskim aktom občine Šentjur in kot taka v prekršku.

2. Zato je nujno, da jo lastnik takoj in na svoje stroške preseli iz Planinske vasi. To mora občina Šentjur nemudoma od njega zahtevati. V nasprotnem primeru se takoj vzpostavi sum koruptivnega ravnanja, ki podleže prijavi na Komisijo za preprečevanje korupcije. Občina ima še drugo podlago za zahtevo lastniku po takojšnji preselitvi, to so odločbe ustavnega sodišča za ta primer.

3. V prikazu dejanske rabe prostora na karti, julij 2012 – R7, v Okoljskem poročilu asfaltne baze ni v Planinski vasi.

4. V prikazu OPN občine Šentjur na karti – R2, julij 2012, v sestavu Okoljskega poročila pa je, v nasprotju s kmetijskim, turističnim in stanovanjskim značajem in razvojem Planinske vasi, ki je kot taka v opredeljena v sedanjem občinskem planu in tudi tako opredeljena v OPN, VSILJENO območje proizvodnih dejavnosti (vijolično) na lokaciji, kjer je zdaj nelegalna izvenplanska asfaltna baza.

Očitno je, da hoče naročnik OPN skozi OPN legalizirati asfaltno bazo.

S tem pa avtomatično priznava, da je sedanja postavitev umazane proizvodnje kot je asfaltna baza nelegalna, neplanska.

5. V okoljskem poročilu, str. 9 se navaja za oceno D »Takšne ocene okoljsko poročilo ne podaja za noben vpliv izvedbe plana na posamezne sestavine okolja.« Za oceno D, ke je najslabša, navaja: »Ocena D pomeni bistven vpliv izvedbe enega ali več posegov na posamezno sestavino okolja, njihovi vplivi tudi z izvedbo omilitvenih ukrepov nebi pripomogli k izpolnjevanju okoljskih ciljev v taki meri, da postane izvedba posegov sprejemljiva.«

Kdor pozna Planinsko vas in pozna tudi v OPN na drugem mestu (južno hribovito območje) potrjen kmetijski, turistični in stanovanjski značaj Planinske vasi, kakršen je bil tudi pred vsiljeno asfaltno bazo, ve, da je edini sprejemljiv in uspešen RAZVOJ Planinske vasi BREZ asfaltne baze.

Zato je dejstvo, da okoljsko poročilo ignorira svojo vzpostavitev območja proizvodnih dejavnosti (R2), beri: umazane proizvodnje kot je asfaltna baza, brez ocene D, kar je nesprejemljivo, ker je protirazvojno za Planinsko vas.

Pri tem je za območje proizvodnih dejavnosti (R2 – vijolično) v Planinski vasi zgrešeno postavljati oceno D, pač pa je edina pravilna ocena E (glej okoljsko poročilo, Tabela 48, str. 187).

E pomeni – uničujoč vpliv!: »Izvedba obravnavanega načrta bo na zdravje ljudi vplivala uničujoče. Vpliv izvedbe OPN po kazalcih vrednotenja bo za več sestavin okolja, ki se nanašajo in vplivajo na zdravje ljudi, ocenjena kot bistven vpliv. Kumulativni vpliv OPN bi tako imel lahko uničujoče posledice na

zdravje ljudi.«

Taki vplivi se ne poznajo od danes na jutri, ampak se nabirajo in posledice so porast težjih bolezni in zgodnje smrti.

Podobno beležimo v Celjski kotlini. Po mnogih letih nadpovprečno obolevajo in umirajo.

Ali občina Šentjur to želi prebivalcem Planinske vasi?

6. Na strani 10 okoljskega poročila se navajajo območja gospodarskih dejavnosti: » Z OPN se razvija obstoječa proizvodna cona Šentjur in opredeljuje nove površine gospodarskih dejavnosti v Ponikvi, Dramljah in v Šentjurju.« Ter tudi »Pomemben razvojni ukrep v OPN je razširitev pridobivalnega prostora kamnoloma

Žusem.« Sledi logičen sklep in zahtevamo, da se asfaltna baza na stroške lastnika iz Planinske vasi preseli v ta območja, v kolikor se prebivalci tistih območij s tem strinjajo, seveda.

Asfaltna baza je izredno neracionalno postavljena v Planinsko vas in je zelo daleč od uporabnikov in surovinske baze. Kako je mogoče, da je kdorkoli dovolil tako okoljsko škodo in škodo za zdravje prebivalcev?

7. V poglavju 16: VERJETEN RAZVOJ STANJA OKOLJA V PRIMERU

NEIZVEDBE OBČINSKGA PROSTORSKEGA NAČRTA se navaja tudi posledica:

- »mešanje nezdružljivih dejavnosti v prostoru, kar lahko povzroča negativne medsebojne vplive (npr. širitev območij II. stopnje varstva pred hrupom v neposrednem območju IV. Območja varstva pred hrupom – posledica bi bile lahko prekoračene vrednosti emisije hrupa, s tem pa tudi manj kvalitetno bivalno okolje, umeščanje industrijskih dejavnosti v bližino stanovanjskih

objektov, umeščanje bivalnih površin v vplivna območja visokonapetostnih daljnovodov, ipd…).«

OPN Planinski vasi vsiljuje prav to! S tem, ko je vrisano območje proizvodnih dejavnosti ob hišah, v zaprti ozki dolini. Kar pomeni mešanje nezdružljivih dejavnosti v prostoru!!!

Če hoče biti OPN sprejemljiv, je treba asfaltno bazo takoj zapreti in na stroške lastnika preseliti iz Planinske vasi.

7. V poglavju 15. VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI okoljskega poročila so v primeru Planinske vasi kršeni vsi trije navedeni Zakonski okviri

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12)

• Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/06)

• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06)

V primeru Planinske vasi v OPN načrtovano območje proizvodnih dejavnosti škoduje zdravju ljudi, kot že zgoraj navedeno, saj skuša legalizirati umazano industrijo, ki jo je tja špekulativno privlekel neodgovoren lastnik in mu z OPN skušajo zdaj to svinjarijo obdržati na tej lokaciji.

Iz ocenjevanja je asfaltna baza povsem izpuščena, kot , da je ni.

S tem je okoljsko poročilo nesprejemljivo.

8. Črtanje 127.člena IPN je nujna, saj asfaltna baza ni v skladu z razvojem kraja, kot je v drugih delih OPN opredeljen, temveč pomeni za kraj protirazvojni in škodljiv tujek. Zato zahtevamo črtanje tega člena in objava imena in priimka avtorja tega člena.

-          Proseniško področje je že vrsto let ogroženo zaradi deponije sadre Za travnikom, last Cinkarne Celje. Okrog polovica deponije spada v občino Šentjur. In to tisti del deponije, ki najbolj ogroža prebivalstvo, ki biva v tem delu občine Šentjur. 

 

-          Po več letih je strupen podzemni izcedek začel uničevati polja in vodnjake v delu Proseniškega, ki se nahaja pod deponijo.  Za to trditev obstajajo dokazi. To so analize izcedne vode, zajete iz vodnjaka, ki so jasno dokazale zastrupitev in uničenje vodnjaka. Prej pitna voda v vodnjaku zdaj ni uporabna niti za zalivanje.  Sestav strupov jasno kaže na deponijo kot vzrok zastrupljanja.

 

-          Vsak pa si lahko ogleda nesprejemljive površinske izcedne vode iz deponije, ki tečejo tudi v občinsko Naturo 2000, poleg tega, da uničujejo podtalnico in pritoke v škodo ljudi.  OPN in okoljsko poročilo se tega sploh ne dotikata, kakor da vpliv ne obstaja, čeprav je poguben za okolje in ljudi, ki tam živijo.

 

-          Zadeva je v javnosti dobro znana. Zato je dejstvo, da OPN in okoljsko poročilo  povsem ignorirata to ogrožanje, nesprejemljivo. Tako OPN kot okoljsko poročilo zato zavračamo kot neustrezna akta.

 

-          Zahtevamo, da občina v OPN in v okoljsko poročilo jasno navede sanacijske posege, ki bodo ne samo ustavili zastrupljanje podtalnice, ampak jo tudi očistili, da bo voda kvalitetna kot prej.

 

-          Poleg tega je že vrsto let močan sum, da deponija sadre Za travnikom neposredno zdravstveno hudo ogroža prebivalstvo Proseniškega. Gre za izstopanje po številu primerov hudih, življenjsko nevarnih obolenj (rak in drugo).

 

-          Sum je podprt spet z analizami, ki so jih opravili na vzorcih rdečega mulja, ki se je nabral na področju Proseniškega, na primer na plastičnih ponjavah, ki prekrivajo vrt z zelenjavo. Očitno padavine občasno sperejo strupen prah iz zraka. To je znak, da ljudje leta in leta vdihujejo sicer neviden (mikroskopski) strupen prah, poln težkih kovin.  Poleg tega ta prah polega tudi na poljščine in na vrtove. 

 

-          Neverjetno je, da okoljsko poročilo, ko obravnava zdravje ljudi, tako hud problem povsem ignorira.

 

-          V poglavju 15. VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI okoljskega poročila so v primeru Proseniškega kršeni vsi trije navedeni Zakonski okviri

           Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12)

           Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/06)

           Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 

           2/06).  Tudi zato okoljsko poročilo zavračamo kot nesprejemljivo in 

           nekvalitetno.

 

-          V OPN (obeh) ni nobenih posegov, s katerimi bi sanirali obstoječe stanje.  To je do prebivalcev Proseniškega ignorantsko in močno škodljivo, saj je OPN dokument za več let vnaprej. Tudi zato zavračamo oba dela, tako strateški del, kot izvedbeni del.

V nadaljnem si pridržujemo pravico do nadaljnih pripomb, saj je okoljsko poročilo bilo objavljeno s polmesečno zamudo.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Priloga:

Odločba Ministrstva, da AAG deluje v javnem interesu

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: http://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! http://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com ali pa ga skopirate iz: http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

  • Share/Bookmark

Tržaška železarna, že vrsto let zastruplja okoliške prebivalce in zaposlene v njej z Benzenom

Tržaška železarna, že vrsto let zastruplja okoliške prebivalce in zaposlene v njej z Benzenom, ki je rakotvoren plin. PRISPEVEK V SLOVENŠČINI:

http://youtu.be/WyQ1rjySQPE

Tudi meritve imisij, ki jih je AAG opravil na tem območju, so pokazale preseganje Benzena:

http://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/03/14/meritve-imisij-pri-sezigalnici-odpadkov-v-trstu-in-v-mestu-milje/

BLOG AAG – Merjenje imisij: http://imisije.wordpress.com/

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: http://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! http://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com ali pa ga skopirate iz: http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

  • Share/Bookmark